Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (52.405-52.429)


  1.      stêklopiháški  -a -o prid. (ē-á) nanašajoč se na steklopihače ali steklopihaštvo: steklopihaški izdelki / steklopihaški poklic; steklopihaška delavnica / naučiti se steklopihaške tehnike ♪
  2.      stêklopiháštvo  -a s (ē-ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z oblikovanjem steklenih predmetov s pihanjem: priučiti se steklopihaštva; šola za optiko in steklopihaštvo ♪
  3.      stêkloslikár  -ja m (ē-á) 1. um. kdor se ukvarja s slikanjem na steklo ali s sestavljanjem kosov barvastega stekla v sliko: baročni, srednjeveški stekloslikarji 2. kdor poklicno slika okrasje na steklene izdelke ali izdeluje napisne plošče: zaposliti se v steklarni kot stekloslikar ♪
  4.      stêklost  -i ž (é) stanje steklega: ubiti psa zaradi steklosti / ekspr. napadel ga je z živalsko steklostjo divjostjo ♪
  5.      steklovína  -e ž (í) 1. raztaljena gmota za proizvodnjo steklenih izdelkov: nanašati steklovino na kovinske predmete; izdelovati steklenice iz steklovine; žareča steklovina 2. stekleni izdelki: na belem prtu se je bleščala steklovina; čistiti steklovino ◊ anat. prozorna, zdrizasta snov v notranjosti zrkla ♪
  6.      stéla  -e ž (ẹ̑) um. antična nagrobna plošča ali steber iz kamna z napisom ali reliefom na sprednji strani: grške, egipčanske stele / spominska stela ♪
  7.      stelít  -a m (ȋ) metal. zlitina kobalta, kroma in volframa: proizvodnja stelita ♪
  8.      stélja  -e ž (ẹ́) 1. kar se uporablja za pripravljanje ležišča domačim živalim: grabiti, napravljati steljo; iti v gozd po steljo; uporabiti slamo za steljo; nastiljati z bukovo, smrekovo steljo; gozdna stelja 2. nar. praprot: nažeti steljo ♪
  9.      steljárjenje  -a s (á) glagolnik od steljariti: prepovedati prepogosto steljarjenje; urediti steljarjenje z zakonom ♪
  10.      steljívo  -a s (í) agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi: trositi steljivo ♪
  11.      stéljnica  -e ž (ẹ̑) redko steljnik, steljnjak: urediti ob hlevu steljnico ♪
  12.      stéljnik  -a m (ẹ̑) 1. prostor, stavba za steljo: pred zimo so napolnili steljnik in drvarnico; prespal je kar v steljniku 2. gozd, v katerem se pridobiva stelja: grabiti listje v steljniku 3. nar. prostor, kjer raste praprot, slaba trava: pasti živino po steljnikih / belokranjski steljniki ♪
  13.      steljnják  -a m (á) prostor, stavba za steljo: nositi steljo iz steljnjaka v hlev ♪
  14.      stemnítev  -tve [tǝm] ž (ȋ) glagolnik od stemniti se: do stemnitve so prišli v vas ♪
  15.      sténa  -e ž (ẹ́) 1. vsak od delov stavbe, ki omejuje prostor, prostore ob straneh: postaviti, sezidati steno; prebiti steno med sobama; pomakniti mizo k steni; obesiti sliko na steno; zabiti žebelj v steno; narediti v steni odprtine za okna; debela stena; lesena, zidana stena; stene so bile vlažne in plesnive; bel, bled kot stena / ometati, pobeliti stene; čelna stena gradu pročelje; notranje, zunanje stene hiše zidovi; predelna, premična stena / plakatna stena na katero se lepijo plakati; predsobna stena lesen izdelek v obliki deske, navadno s kljukami za obešanje oblačil, z ogledalom in polico za klobuke; španska stena premična stena iz lažjega materiala za zakrivanje, ločevanje 2. s prilastkom kar kaj omejuje, zapira ob straneh: stene jame se krušijo; s sten in stropa votline curlja voda / obložiti stene pekača s testom; stene pohištva // kar omejuje kaj votlega: stena cevi, žoge / črevesna stena; stena želodca, žile 3. alp., geogr. skoraj navpično skalnato pobočje: preplezati steno; planinca sta vstopila v steno; vzpenjati se po steni; krušljiva, previsna stena; vrh, vznožje stene / severna stena Triglava 4. ekspr. kar onemogoča sodelovanje, zaupnost: ni znal premagati, premostiti stene med njima / z oslabljenim pomenom: loči ju stena predsodkov predsodki; med njima se je vzdigovala stena nezaupanja ● ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. pritisnil ga je ob steno spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. govoriti gluhim stenam prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. imel je samo štiri gole stene neopremljeno sobo; ekspr. živi samo med štirimi stenami zelo osamljeno; ekspr. vse je bob ob steno vse je zaman; ekspr. njen obraz je bil kot stena ni izražal misli, čustev ◊ bot. stene plodnice; čeb. medcelična stena srednja stena sata; gled. četrta stena namišljena stena med avditorijem in odrom, ki ustvarja videz zaprtega odrskega prostora; grad. toplotna stena širok curek toplega zraka, ki preprečuje vdiranje hladnega zraka v prostor; zagatna stena za preprečevanje drsenja zemlje na pobočjih; les. podeskati stene; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; rožena stena sprednji in stranski del kopitne roževine ♪
  16.      sténast  -a -o prid. (ẹ́) podoben steni: stenasto pobočje gore // ekspr. ki ima veliko sten: močno razčlenjeno stenasto gorovje ♦ grad. stenasti nosilec nosilec, ki je glede na dolžino zelo tanek ♪
  17.      sténčas  -a m (ẹ̑) kratica stenski časopis: napisati za stenčas pregled političnih dogodkov / obesiti članek na stenčas ♪
  18.      sténica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od stena: stenica deli kuhinjo od jedilnega kota / preplezati je moral še stenico pod vrhom hriba ♪
  19.      steníca  -e ž (í) 1. zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu: stenice pikajo; imeti, uničevati stenice; smrad po stenicah ♦ zool. zelena stenica žuželka, ki sesa sokove na rastlinskih poganjkih in plodovih, Palomena prasina 2. nizko malovreden, izkoriščevalski človek: ta stenica je kradla in goljufala / kot psovka priznaj, stenica, da si to storil ♪
  20.      steníčjak  -a m (ȋ) bot., v zvezi navadni steničjak peteršilju podobna rastlina z deljenimi, na spodnji strani bleščečimi se listi, Aethusa cynapium ♪
  21.      steník  -a m (í) nar. nizka predelna stena v skednju: metati slamo preko stenika ♪
  22.      sténj  -a m (ẹ̑) trak ali vrvica iz bombaža, ki napojen z gorljivo snovjo počasi gori in oddaja svetlobo: odviti, priviti stenj pri petrolejki; prirezati ožgani stenj; stenj pri sveči ◊ strojn. mazalka s stenjem s trakom, po katerem se cedi mazivo; tekst. stenj malo vit ali svaljkan tanek vlaknen pramen ♪
  23.      stenográf  -a m (ȃ) kdor poklicno stenografira: narekovati stenografu; skupščinski, sodni stenografi; sestanek slovenskih stenografov / strojni stenograf kdor piše na stenografski stroj ◊ adm. debatni stenograf ki piše s hitrostjo do sto besed v minuti; parlamentarni stenograf ♪
  24.      stenografíja  -e ž (ȋ) pisava iz posebnih znakov in okrajšav za hitro zapisovanje, hitropis: pri zapisovanju uporabljati stenografijo / hodi na tečaj stenografije; učbenik stenografije // nauk o taki pisavi: razvoj stenografije ◊ adm. debatna ali govorna stenografija ki omogoča zapis do sto besed na minuto; parlamentarna stenografija ki omogoča zapis nad sto besed na minuto, parlamentarno pismo; poslovna stenografija ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto, poslovno pismo ♪
  25.      stenográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stenografijo ali stenografe: stenografski časopis; stenografski tečaj / stenografski strokovnjak / spoznati stenografski sistem; stenografski znaki; stenografska okrajšava / stenografski stroj ♦ adm. stenografsko črtovje skupina petih vzporednih črt za pisanje stenografskih znakov ♪

   52.280 52.305 52.330 52.355 52.380 52.405 52.430 52.455 52.480 52.505  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA