Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (52.355-52.379)
- stávkar -ja m (ȃ) udeleženec stavke: odpustiti stavkarje; skupina stavkarjev ♪
- stavkokàz -áza m (ȁ á) delavec, ki dela kljub stavki: biti stavkokaz; najeti stavkokaze ♪
- stávkoven -vna -o prid. (ȃ) knjiž. stavčen: stavkovne značilnosti ♪
- stávljenje -a s (á) glagolnik od staviti: stavljenje hiše / stavljenje razprave le počasi napreduje / ročno, strojno stavljenje ♪
- stávnica -e ž (ȃ) 1. škatla s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede: zlagati črke v stavnico 2. tisk. oddelek v tiskarni, v katerem se stavi: delati v stavnici / ročna, strojna stavnica 3. zlasti v zahodnih deželah podjetje, ki se ukvarja z organizacijo stav: voditi stavnico; lastnik stavnice ◊ rib. stoječa mreža, navadno iz treh plasti, ki se uporablja zlasti za lov ob obali; teh. premične palice za zorenje, skladiščenje sira ♪
- stávnik -a m (ȃ) nar. sir iz neposnetega mleka: delati stavnik ◊ rib. stoječa mreža, navadno iz treh plasti, ki se uporablja zlasti za lov ob obali; stavnica ♪
- stáž -a m (ȃ) 1. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravništvo: opraviti staž; staž v bolnišnici; trajanje staža / biti na stažu 2. publ., s prilastkom čas opravljanja poklica, članstva: ima večleten vozniški staž; ugotoviti staž članov kake organizacije / skrajšati delovni staž delovno dobo ♪
- stažíranje -a s (ȋ) glagolnik od stažirati: končati stažiranje; stažiranje v bolnišnici ♪
- stažíst -a m (ȋ) kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravnik: biti stažist na univerzi; stažist v bolnišnici ♪
- stêbeln -a -o [bǝl] prid. (ȇ) nanašajoč se na steblo 1: zaviti stebelne konce rož v navlažen papir / stebelna gniloba ◊ bot. stebelni gomolj odebeljeno podzemeljsko steblo; stebelni list list, ki je na nadzemnem delu stebla; stebelne vitice; obrt. stebelni vbod vbod, ki se veze po obrisu figure, črte tako, da polovica naslednjega vboda prekriva polovico prejšnjega vboda; teh. stebelni vijak vijak z navojem na obeh koncih stebla; vrtn. stebelni potaknjenec steblo ali del stebla za razmnoževanje ♪
- stebèr -brà tudi stèber -bra [tǝb] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) 1. podolgovat, pokončen, navadno večji gradbeni element, ki kaj nosi: postaviti, sezidati steber; streho so naslonili na stebre; betonski, lesen, železen steber; okrogel, štirioglat steber; vitki stebri iz marmorja so krasili dvorano; nosilnost stebra / stebri in late pri kozolcu / nosilni, okrasni, podporni steber; pren., ekspr. stebri starega družbenega reda so se majali // prosto stoječ, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik: postaviti stebre za ograjo; ladjo so privezali za stebre na obali / električni, telegrafski steber; poškodovati steber prometnega znaka // navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: po eksploziji so se od tal dvignili dimni stebri; steber plamena se je nagnil; veter je
vrtinčil bele stebre prahu; sonce je odsevalo v jezeru v dolgem, gorečem stebru / kapniški steber ki nastane, ko se zrasteta stoječi in viseči kapnik ∙ zmagovitim vojskovodjem so postavljali spominske stebre stebrom podobne spomenike 2. ekspr., s prilastkom najpomembnejši, najvažnejši član ali del: mati je steber družine; biti steber društva, organizacije; mladina je bila steber revolucije ◊ alp. steber okroglasta navpična skalna tvorba v steni; arhit. gobast steber razširjen ob vrhu; elektr. steber kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber transformatorja pokončni del magnetnega jedra pri velikih transformatorjih; um. dorski steber brez baze in s preprostim kapitelom; jonski steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih; snopasti steber v gotski arhitekturi s polstebri okrog pravokotnega jedra;
baza stebra podstavek, podnožje; trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom; vet. roženi steber valjasta odebelitev notranje strani kopitne stene; zgod. sramotilni steber nekdaj h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen ♪
- steblíčje -a s (ȋ) več stebel, stebla: povezati stebličje; preriniti se skozi stebličje; ostro stebličje ♪
- steblíka -e ž (í) 1. rastlina s steblom: nabirati steblike; steblike in grmi // steblo: bambusova steblika; žitna steblika; listi in steblike 2. bot. rastlina, katere podzemni organi živijo več let, nadzemni pa vsako leto odmrejo: posaditi steblike; steblike, enoletnice in trajnice ♪
- stêblo -a s (é) 1. osrednji, navadno nadzemni del rastline, iz katerega rastejo listi, cveti, plodovi, veje: steblo se debeli, požene, raste; iz stebla rastejo listi; nizko, visoko steblo; ovijajoče se, pokončno, poleglo steblo; votlo steblo; steblo buč, graha, hmelja; lomiti stebla koruze; steblo, list in cvet 2. teh. steblu podoben del stroja ali strojnega elementa: steblo vijaka, žeblja; steblo ventilatorja; premer stebla / steblo izvijača, dleta ◊ agr. iti v steblo pognati, narediti steblo; anat. lasno steblo del lasu, ki moli iz kože; bot. steblo omeseni; četverorobo, kolenčasto, mesnato steblo; plazeče se steblo; podzemno steblo; lov. steblo glavni del roga pri jelenu, srnjaku, na katerem so
parožki; navt. steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem ♪
- steblóvje -a s (ọ̑) več stebel, stebla: sekati koruzno steblovje; ječmenovo, laneno steblovje; steblovje cvetlic ♪
- stèbrast -a -o [tǝb] prid. (ǝ̀) podoben stebru: stebrasti kapniki; stebrasto znamenje ob cesti // ki ima stebre: stebraste arkade; stebrasta stavba / stebrasto dvorišče obdano s stebri ♪
- stèbrc -a [tǝb] m (ǝ̄) knjiž. stebriček: stebrc ograje ◊ zool. podolgovata slušna koščica v srednjem ušesu ptičev, plazilcev in dvoživk ♪
- stebreník -a [tǝb] m (í) knjiž. stebrišče: stebrenik s šilastimi loki; avtomobil se je ustavil pred hišo s stebrenikom ♪
- stebríčar -ja [tǝb] m (ȋ) vrtn. kaktus z valjastimi, večinoma nerazraslimi stebli, Cereus: gojiti stebričarje ♪
- stebríčast -a -o [tǝb] prid. (í) podoben stebriču: stoli s stebričastimi nogami / stebričasta oblika grma ♦ agr. stebričasta vzgoja dreves vzgoja dreves, pri kateri imajo drevesa vse veje enako dolge // ki ima stebriče: stebričasta galerija; stebričasto pročelje dvorca ♪
- stebríček -čka [tǝb] m (ȋ) manjšalnica od steber: ograja iz lepo oblikovanih stebričkov / obcestni stebrički / živosrebrni stebriček v toplomeru / on je samo stebriček društva ◊ obrt. stebriček stebričku podobna prvina pri kvačkanju; ptt cestni telefonski stebriček naprava ob cesti v obliki stebrička z vgrajenim telefonom za klic v sili ♪
- stebríčkast -a -o [tǝb] prid. (ȋ) podoben stebričku: figura na močnih stebričkastih nogah // ki ima stebričke: stebričkast balkon; stebričkasta pregraja ♪
- stèbrn -a -o [tǝb] prid. (ǝ̄) nanašajoč se na steber: stebrni obseg / stebrno znamenje / stebrni hodnik ◊ um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi ♪
- stebróvje -a [tǝb] s (ọ̑) več stebrov, stebri: stebrovje antičnih svetišč / ekspr. stebrovje debel ♪
- stečáj -a m (ȃ) stanje podjetja, ko to dalj časa ne more izpolnjevati prevzetih ali sprejetih obveznosti: priti v stečaj; biti v stečaju // jur. sodni postopek, v katerem se ugotavljajo obveznosti upnikov do dolžnikov in možnosti za poravnavo: napovedati, uvesti stečaj ♪
52.230 52.255 52.280 52.305 52.330 52.355 52.380 52.405 52.430 52.455