Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (52.005-52.029)
- sprémstvo -a s (ẹ̑) 1. glagolnik od spremiti: ponuditi komu svoje spremstvo / odpotoval je v spremstvu svoje prijateljice / odpluti v spremstvu dveh vojnih ladij 2. skupina ljudi, ki koga spremlja, zlasti zaradi varstva: izbrati si spremstvo; na pot je odšel sam, brez spremstva; stopal je sredi spremstva / oboroženo, vojaško spremstvo; osebno spremstvo ki skrbi za visokega državnika na njegovem potovanju ♪
- sprenevédanje -a s (ẹ́) glagolnik od sprenevedati se: tako sprenevedanje mu je zoprno; premotila ga je s svojim sprenevedanjem / odgovoriti brez sprenevedanja ♪
- sprenevédast -a -o prid. (ẹ́) ki se (rad) spreneveda: sprenevedasta ženska; je domišljava in sprenevedasta / govoriti s sprenevedastim glasom sprenevédasto prisl.: sprenevedasto se začuditi ♪
- sprenevédav -a -o prid. (ẹ́) ki se (rad) spreneveda: sprenevedav človek; biti sprenevedav / motijo ga ti sprenevedavi obrazi ● ekspr. sprenevedava moda nenavadna, spremenljiva; ekspr. sprenevedavo vreme zelo spremenljivo sprenevédavo prisl.: sprenevedavo odgovoriti ♪
- sprenevédavost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost sprenevedavega človeka: moti jih njegova sprenevedavost / hoče si ga pridobiti z mladostno sprenevedavostjo ♪
- spreobráčanje tudi izpreobráčanje -a s (ā) glagolnik od spreobračati: spreobračanje pijancev / spreobračanje nevernikov ♪
- spreobrnítev tudi izpreobrnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od spreobrniti: spreobrnitev poganov / spreobrnitev v krščanstvo ♪
- spreobŕnjenec tudi izpreobŕnjenec -nca m (ŕ) kdor sprejme drugo veroizpoved, zlasti katoliško: verska vnema spreobrnjencev; spreobrnjenec iz protestantizma; pren., knjiž. politični spreobrnjenci ♪
- spreobrnjênje tudi izpreobrnjênje -a s (é) glagolnik od spreobrniti: fantovo spreobrnjenje ga je razveselilo; spreobrnjenje ljudomrzneža v človekoljuba / spreobrnjenje grešnikov / versko spreobrnjenje ♪
- spreplèt -éta m (ȅ ẹ́) preplet: spreplet korenin / v delu je opaziti spreplet različnih prvin / prikazati življenje v sprepletu vseh podrobnosti ♪
- sprepletênost -i ž (é) prepletenost: sprepletenost niti / slikati življenje v njegovi raznoličnosti in sprepletenosti ♪
- spréten -tna -o prid., sprétnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. sposoben opraviti delo, nalogo z lahkoto, brez spodrsljajev: natančen in spreten delavec; za to delo je spreten; sprva je bil še neroden, sčasoma pa je postal spretnejši / spretni prsti; imeti spretno roko / spretni gibi, zamahi 2. sposoben z iznajdljivostjo, premišljenostjo doseči kaj: spreten diplomat, organizator sprétno prisl.: spretno delati, govoriti ♪
- spretnják -a m (á) knjiž., redko spreten človek: gibi spretnjaka / ta spretnjak se zna uveljaviti ♪
- spretnjákovič -a m (á) slabš. spreten človek: ta spretnjakovič se je znal izogniti vsem nastavljenim pastem ♪
- spretnjáštvo -a s (ȃ) knjiž. spretno, iznajdljivo ravnanje: uveljaviti se s svojim spretnjaštvom ♪
- sprétnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost spretnega človeka: občudovati delavčevo spretnost; spretnost pri delu / za to delo je potrebna velika ročna spretnost; spretnost v vezenju / spretnost pri občevanju z ljudmi / vsako delo opravi z veliko spretnostjo zelo spretno // dejavnost, ki zahteva tako lastnost: prekosil ga je v marsikateri spretnosti / pletenje, kvačkanje in druge ročne spretnosti ♪
- sprétnosten -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na spretnost: spretnostne zahteve / spretnostna igra; spretnostne naloge, vaje ♦ šport. spretnostna vožnja vožnja s kolesom, motornim vozilom, ki zaradi umetnih ovir zahteva veliko spretnosti ♪
- sprevíd -a m (ȋ) knjiž. spoznanje, dojetje: sprevid celotne problematike / analiza pomaga do jasnega sprevida ∙ knjiž. storiti kaj po lastnem sprevidu preudarku ♪
- sprevídenje -a s (ȋ) glagolnik od sprevideti: sprevidenje problema ♪
- sprevidévnost -i ž (ẹ́) knjiž. razsodnost, pamet: ta človek nima prave sprevidevnosti; pomanjkanje sprevidevnosti ♪
- sprevídnost tudi izprevídnost -i ž (í) star. preudarnost, razsodnost: njegova odlika je sprevidnost / politična sprevidnost ♪
- sprevòd tudi sprêvod -óda m (ȍ ọ́; é ọ́) 1. v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina ljudi, zbrana z določenim namenom: po cesti gre, se pomika sprevod; uvrstiti se v sprevod; dolg sprevod / pogrebni, poročni, pustni sprevod / iti v sprevodu // dogodek, pri katerem nastopa taka skupina ljudi: udeležiti se sprevoda; organizirati sprevod / prisostvovati prvomajskemu sprevodu 2. ekspr., navadno s prilastkom v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina sploh: sprevod delavcev, vračajočih se z dela / sprevod avtomobilov ♪
- sprevóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sprevod: sprevodni korak ◊ zool. pinijev sprevodni prelec prelec, katerega ličinka jé liste pinije, Thaumatopoea pytiocampa ♪
- sprevódnica -e ž (ọ̑) ženska oblika od sprevodnik: sprevodnica je začela pregledovati vozovnice / avtobusna sprevodnica ♪
- sprevódnik -a m (ọ̑) uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu: pokazati vozovnico sprevodniku / avtobusni, železniški sprevodnik ♪
51.880 51.905 51.930 51.955 51.980 52.005 52.030 52.055 52.080 52.105