Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (51.880-51.904)


  1.      spomínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spomin: a) spominske sposobnosti / spominsko obnavljanje / spominske igre b) članek, napisan na podlagi spominskega gradiva / spominska literatura c) spominska radijska oddaja / spominska knjiga knjiga za vpisovanje želja, namenjena lastniku v spomin; knjiga za vpisovanje podpisov, vtisov ob določenem dogodku, namenjena lastniku v spomin; odkriti, vzidati spominsko ploščo; spominska razstava; spominska soba soba z razstavljenimi predmeti, dokumenti v spomin na določeno osebo, dogodek; knjiž. spominska znamka priložnostna znamka; spominsko drevo drevo, vsajeno v spomin na kaj ♦ biol. spominski vtis sled, ki jo zapusti vzdraženje v živčnih celicah; etn. spominska pesem pesem v spomin nenadoma, v nesreči umrlemu; filat. spominski pisemski ovitek ovitek, izdan, izdelan za določeno priložnost, s posebnimi napisi, znamkami, žigom ♪
  2.      spomlád  -i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi spómlad (ȃ) star. pomlad: začetek spomladi / vsako spomlad se mu zdravje izboljša; na spomlad bomo začeli zidati ob koncu zime ali v začetku pomladi; v spomladi drevje ozeleni spomladi / ob morju je že spomlad ♪
  3.      spomladánec  -nca m (á) spomladi rojena žival, zlasti prašič: spomladanci in jesenci ♪
  4.      spomladánski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pomlad: hladna spomladanska noč / spomladanska pozeba; začelo se je spomladansko deževje / spomladanski plašč; spomladanska solata // nav. ekspr. značilen za pomlad: čeprav je šele februar, je že pravo spomladansko vreme / obšlo ga je spomladansko razpoloženje veselo, razigrano ◊ agr. spomladanski dosevek; bot. spomladanska torilnica gozdna rastlina z dolgopecljatimi jajčastimi ali srčastimi listi in modrimi cveti v socvetju, Omphalodes verna; šport. spomladanski kros ♪
  5.      spomládi  prisl. (ȃ) v pomladanskem času: spomladi sejemo, jeseni spravljamo letino; letos, zgodaj spomladi; spomladi leta tisoč devetsto petinštirideset se je končala druga svetovna vojna ∙ preg. če spomladi grmi, se zima ponovi ♪
  6.      spóna  -e ž (ọ̑) 1. priprava za spenjanje: spona se je ukrivila, zlomila; povezati, speti s spono; jeklena, plastična spona / pasna spona zaponka; spone za vagone // les. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti spono v tram / tesarska spona // vrv, veriga a) s katero se kaj spne: spona na vozu se je utrgala b) s katero se komu omeji gibanje, prostost: porezati, zrahljati ujetniku spone; spona na nogah je konja ožulila / imeti spone na rokah; biti v sponah / nadeti komu spone okove 2. ekspr., navadno s prilastkom kar utesnjuje, omejuje prostost sploh: voda, rešena ledenih spon / administrativne, duhovne, politične spone; spone gospodarske zaostalosti ● ekspr. pretrgati, streti, zlomiti spone osvoboditi se; ekspr. stoletja smo bili v sponah smo bili nesvobodni ◊ adm. spona element stenografske pisave za povezovanje dveh tankih znakov; teh. vijačna, vzmetna spona ♪
  7.      spondéj  -a m (ẹ̑) lit. dvozložna stopica z dvema dolgima ali poudarjenima zlogoma: spondej v heksametru / ponarejeni spondej trohej s cezuro, ki se navadno uporablja namesto tretjega daktila v slovenskem (prevodnem) heksametru ♪
  8.      spónka  -e ž (ọ̑) navadno manjša priprava za spenjanje: odpeti, zapeti sponko; pripeti si šal s sponko; speti liste papirja s sponko; bakrena, jeklena, kovinska sponka; sponka iz slonove kosti / lasna sponka; sponke za vrvi, žice; čevlji na sponke ◊ elektr. aparatna sponka izolirana sponka za priključek električnih aparatov; krokodilska sponka v obliki čeljusti za začasno električno povezavo; ozemljitvena sponka ♪
  9.      spontán  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: spontani gibi; spontano veselje / presenetilo ga je njeno spontano vprašanje // ki nastane sam od sebe, ne organizirano: nastajal je spontan odpor; spontano zbiranje pomoči / na prireditvi je bilo vse prisrčno, spontano / hipoteza o spontanem nastanku življenja ● spontan vžig snovi samovžig; knjiž. ta človek je zelo spontan sproščen, nenarejen, naraven ◊ med. spontani splav spontáno prisl.: gledalci so spontano zaploskali; spontano nastala skupina ♪
  10.      spontánost  -i ž (ā) lastnost, značilnost spontanega: spontanost gibov / spontanost pomoči / prepuščati se spontanosti / njegova dobra lastnost je spontanost, neprisiljenost ◊ soc. teorija spontanosti teorija, da lahko pride do naprednih družbenih sprememb samo po sebi, brez zavestnega delovanja ljudi, ki se zanje zavzemajo ♪
  11.      spontánski  -a -o prid. (ā) zastar. spontan: spontansko ravnanje spontánsko prisl.: spontansko nastati ♪
  12.      spopàd  -áda m (ȁ á) glagolnik od spopasti se: a) preprečiti spopad med fanti; spopad v gostilni / spopad za naslov prvaka; spopad v ringu b) udeležiti se spopada; na meji je prišlo do spopada; biti pripravljen na spopad; pasti v spopadu; hud, ekspr. krvav spopad; spopad med partizani in četniki; spopad s sovražnikovimi enotami / spopad z letali, s tanki / svetovni spopad svetovna vojna; vojaški spopad ♦ voj. oborožen spopad spopad oboroženih sil ene države z oboroženimi silami države, ki napade c) spopad v časopisu / besedni, idejni spopad č) človekov spopad z okoljem; vsakodnevni spopad z življenjem ♪
  13.      spopádanje  -a s (ā) glagolnik od spopadati se: spopadanje s sovražnikovimi enotami / spopadanje zaradi različnih nazorov / spopadanje z negativnimi težnjami v družbi ♪
  14.      spoprijèm  -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od spoprijeti se: v spoprijemu s fanti je dobil nekaj bušk / spoprijem s sovražnikom / spoprijem s problemi; trd spoprijem z resničnostjo ♪
  15.      spòr  spôra m (ȍ ó) stanje, ko se kdo s kom spre: spor nastane, se začne, ekspr. se vname; izogibati se sporom; poravnati, rešiti spor; poseči v spor; hudi, neprijetni spori; mejni spor; spor zaradi dediščine; spori med državami / filozofski, politični spor / biti v sporu s kom // jur. stanje, ki nastane s tem, da stranki v postopku pred sodiščem, pristojnim organom uveljavljata različno stališče o čem: s tožbo sprožiti spor / kompetenčni spor; upravni, ustavni spor / pravni spor ● knjiž. spor med hotenjem in nemočjo nasprotje, konflikt; knjiž. jabolko spora stvar, ki je vzrok spora ♪
  16.      spóra  -e ž (ọ̑) 1. bot. celica za nespolno razmnoževanje; tros: mahovi, praproti se razmnožujejo s sporami 2. biol. zaradi neugodnih življenjskih razmer z odporno membrano ovita bakterija: uničevati spore ♦ med., vet. spore vraničnega prisada ♪
  17.      sporádičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost sporadičnega: sporadičnost pojavov / sporadičnost preizkušanja trdnosti ♪
  18.      sporazúm  -a m (ȗ) dejstvo, da se z dogovarjanjem pride do medsebojnega razumevanja, sodelovanja: doseči, skleniti sporazum; kršiti, razveljaviti sporazum; gospodarski, politični, vojaški sporazum; pismeni, ustni sporazum / med njima je tih sporazum; to je naredil v sporazumu z ravnateljem / delni sporazum pri katerem vsaka od nasprotujočih si strani delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih; samoupravni sporazum samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z ustavo in zakonom urejajo družbenogospodarski in drugi samoupravni odnosi; sporazum o medsebojnem prijateljstvu in sodelovanju // dokument, ki izraža tako dejstvo: objaviti sporazum; zbrali so se vsi podpisniki sporazuma ◊ ekon. klirinški sporazum; jur. ratificirati sporazum; gentlemanski sporazum med državniki, diplomati ali gospodarstveniki, ki obvezuje stranke moralno, ne pa tudi pravno; zgod. osimski sporazum, sporazumi pogodba med Italijo in Jugoslavijo, sklenjena 10. novembra 1975, o dokončni meji med državama, zaščiti narodnih manjšin, gospodarskem sodelovanju ♪
  19.      sporazúmarski  -a -o prid. (ȗ) nav. slabš. ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: sporazumarski politik / kritika sporazumarskih nazorov ♪
  20.      sporazúmarstvo  -a s (ȗ) nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: očitati komu sporazumarstvo / boriti se proti sporazumarstvu ♪
  21.      sporazumáški  -a -o prid. (á) nav. slabš. ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: sporazumaški človek / sporazumaška politika ♪
  22.      sporazumáštvo  -a s (ȃ) nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: oportunistično, neznačajno sporazumaštvo / boril se je proti njegovemu sporazumaštvu z buržoazijo ♪
  23.      sporazúmen  -mna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na sporazum: sprejeti sporazumni predlog skupne komisije / sporazumna rešitev vprašanja; sporazumno urejanje mednarodnih sporov / bil je sporazumen z njenim odhodom soglašal je; sosednja država je bila sporazumna s tako odločitvijo sporazúmno prisl.: sporazumno z materjo so preuredili hišo ♦ jur. razvezati se sporazumno ♪
  24.      sporazumévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od sporazumevati se: sporazumevanje za ceno, o ceni / samoupravno sporazumevanje / jezik je sredstvo sporazumevanja; sporazumevanje z besedami, s kretnjami / pol leta sta preživela v dobrem sporazumevanju v soglasju, razumevanju ♪
  25.      sporazúmnost  -i ž (ú) knjiž. z dogovorom doseženo stanje medsebojnega razumevanja, sodelovanja: živeti s kom v sporazumnosti / po dolgem pregovarjanju je prišlo med njima do sporazumnosti / njegove besede je sprejel z vso sporazumnostjo z vsem razumevanjem ♪

   51.755 51.780 51.805 51.830 51.855 51.880 51.905 51.930 51.955 51.980  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA