Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (51.355-51.379)


  1.      sòdržavlján  in sòdržavljàn -ána m (ȍ-ȃ; ȍ-ȁ ȍ-á) kdor je v razmerju do drugega državljan iste države: srečati sodržavljane v tujini // kdor je skupaj s kom pripadnik iste družbenopolitične skupnosti: preprečiti izkoriščanje revnejših sodržavljanov ♪
  2.      sódstvo  -a s (ọ̑) 1. dejavnost, ki se ukvarja s sojenjem in odločanjem o drugih pravnih zadevah: reorganizirati sodstvo; zakoni so temelj sodstva; sodelovanje laikov v sodstvu // s prilastkom področje take dejavnosti: mladinsko, ustavno, vojaško sodstvo 2. celota organov, ki to dejavnost opravlja: sodstvo je varuh z ustavo in zakoni priznanih pravic; zastopnik sodstva / zastar. sodstvo tega ni verjelo, a moža je moralo zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti sodišče 3. sodna oblast: imeti sodstvo nad kom; izvrševati sodstvo ◊ jur. kazensko sodstvo; krvno sodstvo v fevdalizmu za kazenske zadeve, za katere je mogoča težja telesna ali smrtna kazen ♪
  3.      sòfinancíranje  in sòfinansíranje -a s (ȍ-ȋ) glagolnik od sofinancirati: zbrati sredstva za sofinanciranje nove šole ♪
  4.      sofíst  -a m (ȋ) 1. pristaš starogrške filozofske smeri, ki temelji na senzualizmu in spoznavnem relativizmu: sofist Protagora; ideje, metode sofistov 2. slabš. kdor dokazuje, razglaša navidezne resnice, namerno zavajajoče trditve: ne bodi tak sofist ♪
  5.      sofisteríja  -e ž (ȋ) knjiž. dokazovanje, razglašanje navideznih resnic, namerno zavajajočih trditev; sofistika: tako govorjenje je sofisterija ♪
  6.      sofístovski  -a -o prid. (ȋ) sofističen: sofistovska etika o pravici močnejšega / sofistovski dokazi ♪
  7.      sofízem  -zma m (ȋ) slabš. navidezna resnica, namerno zavajajoča trditev: taka argumentacija je sofizem; dokazovati kaj s sofizmi; ceneni sofizmi ♦ filoz. navidezna, na nepravilnem sklepanju, dokazovanju temelječa sodba ♪
  8.      sofóra  -e ž (ọ̑) vrtn. parkovno drevo s široko okroglasto krošnjo in rumenkasto belimi cveti v latih, Sophora japonica: sofora v parku medi / japonska sofora ♪
  9.      soglásje  -a s (ȃ) 1. stanje, ko imajo osebe, skupine enako mnenje o čem, stališče do česa: doseči soglasje glede razorožitve; po dolgi razpravi je prišlo med njimi do soglasja; sodni izvedenec je bil s psihiatri v popolnem soglasju 2. pozitivno mnenje, odgovor glede uresničitve česa: dati soglasje za zvišanje cen; investitor mora za vsako spremembo dobiti soglasje ustreznega organa; zamenjati stanovanje brez soglasja stanodajalca // mnenje, da je kaj pravilno, ustrezno: dobiti soglasje k finančnemu načrtu, predlogu // dokument s takim mnenjem: podpisati soglasje; imeti za gradnjo vsa potrebna soglasja 3. knjiž. skladnost, ubranost: soglasje med vsebino in obliko / biti sam s seboj v soglasju / redko glas trobente se je zlival z drugimi glasovi v prijetno soglasje sozvočje, harmonijo ● ekspr. med njima je vladalo soglasje medsebojno razumevanje, prijateljstvo; delati v soglasju s predstojniki po njihovih navodilih ♪
  10.      soglásniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na soglasnik: soglasniški sklop; soglasniška premena ♦ lit. soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija ♪
  11.      soglásnost  -i ž (á) značilnost soglasnega: soglasnost izvolitve // redko soglasje: izraziti soglasnost z načrtom / knjiž. soglasnost besedila in glasbe skladnost, ubranost ♪
  12.      soglášanje  -a s (á) glagolnik od soglašati: soglašanje sodelavcev z njegovim prizadevanjem ga je spodbujalo; glasno soglašanje / zastar. za tak ukrep je potrebno soglašanje narodnega predstavništva soglasje ♪
  13.      soglàv  tudi sogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) nar. belokranjsko razoglav: prišel je v odpeti srajci in soglav ♪
  14.      sogórnik  -a m (ọ̑) zgod., v fevdalizmu uživalec gorskega vinograda: določiti sogornikom čas trgatve; sogorniki in mejaši ♪
  15.      sògòst  -gôsta m, im. mn. sògôstje tudi sògôsti (ȍ-ȍ ȍ-ó) gost v razmerju do drugega gosta: pozdravil je sogoste in prisedel ♪
  16.      sògovôrec  in sògovórec -rca m (ȍ-ó; ȍ-ọ̑) redko sogovornik: upoštevati različna mnenja sogovorcev ♪
  17.      sògovórnica  -e ž (ȍ-ọ̑) ženska oblika od sogovornik: ugovarjati sogovornici ♪
  18.      sògovórnik  -a m (ȍ-ọ̑) oseba v razmerju do druge osebe, s katero se pogovarja, razpravlja: pozorno poslušati sogovornika; spraviti sogovornika v zadrego; duhovit, prijeten sogovornik; telefonski sogovornik ∙ v njem je dobil sogovornika z njim lahko razpravlja, se posvetuje ♪
  19.      sôha  in sóha -e ž (ó; ọ́) 1. knjiž. kip: marmorna soha; soha slavnega pesnika; stati nepremično kot soha 2. teh. navpičen podporni, oporni tram, kol: podpreti strop s sohami; ograja z betonskimi sohami; soha vrtnih vrat ♦ grad. pokončni tram strešnega povezja 3. navt. zgornji drog pri trapezoidnem jadru, gibljivo pritrjen na jambor: privezati jadro na soho / nakladalna soha na jamboru ali posebnem stebru, ki se uporablja za natovarjanje in raztovarjanje tovora ♪
  20.      sôhica  in sóhica -e ž (ó; ọ́) manjšalnica od soha: sohica sončnega božanstva / spuščati rešilni čoln s sohice ♪
  21.      sòígra  -e ž (ȍ-ȋ) skupna igra: uglašena soigra nastopajočih v drami / brezhibna soigra solistke z orkestrom / ekspr. doseči s soigralcem pravo soigro sodelovanje pri igranju; knjiž. pri tej starosti je otrok že sposoben za soigro igranje z drugimi ♪
  22.      sòigrálec  -lca [u̯c] m (ȍ-ȃ) igralec v razmerju do drugega igralca, s katerim skupaj igra: imeti znane igralce za soigralce v filmu; določiti nalogo soigralcev med monologom glavnega junaka / razpostaviti soigralce pri metanju žoge v koš / goljufati soigralce pri kartanju / knjiž. otrok se mora navaditi na soigralce pri igri na tovariše ♪
  23.      sòigrálka  -e [u̯k] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od soigralec: v tem filmu so mu dali dobro soigralko / tovariški odnos do soigralk na tekmah / knjiž. mati je otrokova prva soigralka tovarišica pri igranju ♪
  24.      sòizmerljív  -a -o prid. (ȍ-ȋ ȍ-í) mat. ki se da izmeriti, izraziti z drugim: soizmerljivi količini ♪
  25.      sòj 1 sôja m (ȍ ó) knjiž. rahla, medla svetloba: na steni je migotal soj zibajoče se svetilke; pisati pri soju sveče; iskati ključ v soju vžigalice; rdečkast soj ognja // sijanje, žarenje: lunin soj; soj sonca / soji požara odsevi / ekspr. sonce je žarelo v krvavem soju ● knjiž. soj v njenih očeh je zbledel njene oči niso več izražale veselja, pričakovanja; knjiž. oči se mu bleščijo v mrkem soju mrko gleda ♪

   51.230 51.255 51.280 51.305 51.330 51.355 51.380 51.405 51.430 51.455  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA