Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (51.180-51.204)
- snága -e ž (á) stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snago; ima smisel za red in snago; telesna snaga; snaga stanovanja ∙ ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna ♪
- snagoljúben -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi snago: snagoljuben človek; biti zelo snagoljuben ♪
- snájperka -e ž (á) žarg., voj. ostrostrelska puška: streljati s snajperko ♪
- snást -í ž (ȃ) zastar. jadrovje: popravljati snast na ladji ♪
- snáženje -a s (á) glagolnik od snažiti: snaženje stanovanja; pospravljanje in snaženje / snaženje živine ♪
- snažílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) delavec, ki čisti: snažilec čevljev, oken; snažilec ulic / mazalec in snažilec ladijskih kotlov ♪
- snažílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem: zaposliti več snažilk; šolska snažilka ♪
- snážnost -i ž (á) stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snažnost; snažnost stanovanja; čut za snažnost ♪
- snéda -e ž (ẹ̑) star. požrešen človek: ti sneda, ali boš vse sam pojedel ♪
- snéden -a -o prid. (ẹ̑) star. požrešen: sneden človek; biti preveč sneden / snedena je na sadje ♪
- snédenost -i ž (ẹ̑) star. požrešnost: vsi so jo poznali po njeni snedenosti ♪
- snég -á m (ẹ̑) 1. padavine v obliki snežink: sneg naletava, je ponehal; pog. sneg gre sneži; v hribih bo padal sneg bo snežilo; burja nosi sneg; dež s snegom; dež in sneg / verjetno bo spet sneg; kaže na sneg; ekspr. diši po snegu / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: ne stoj na snegu; les so spravljali tudi v snegu in mrazu // te padavine kot bela snov na podlagi, zemlji: sneg kopni, se tali, se udira; sonce topi sneg; gaziti sneg, po snegu; kidati sneg; otresti sneg s plašča; drevje se je polomilo zaradi snega; avtomobil je obtičal v snegu; hribi so pokriti s snegom; sipek, trd sneg; svež sneg; knjiž. bleščeč, lesketajoč se sneg; sneg je na površini zmrznjen / stopiti v cel sneg nepregažen,
neprehojen; južen sneg razmehčan, topeč se; moker sneg; plazovit sneg ki se (rad) loči, odtrga od celote; puhasti sneg; večni sneg ki stalno pokriva površje zemlje / mn., knjiž. visoki snegovi so začeli kopneti 2. stepen beljak: umešati sneg / beljakov sneg ● ekspr. sneg se kadi (močno) sneži z vetrom; ekspr. sneg se ponuja začenja rahlo snežiti; drva so pripravili do snega do zime; publ. zimske počitnice so preživeli na snegu vse počitnice so se smučali, sankali; knjiž., ekspr. ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu v pokrajini, pokriti s snegom in ledom; žarg., šport. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; žarg., rad. sneg na ekranu svetle, migotajoče pike na televizijskem zaslonu zaradi šibkega vhodnega signala; marčev sneg je siromakov gnoj ◊ alp. gnili sneg
otajan, star sneg, ki se seseda; jamičasti sneg z jamicami, ki nastajajo zaradi taljenja snega; geogr. ločnica večnega snega višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; meteor. južni sneg ki pada pri temperaturi okoli 0°C ♪
- snegobrán -a m (ȃ) snegolov: popraviti žlebove in snegobran ♪
- snegolòm -ôma m (ȍ ó) gozd. polom drevja zaradi snega: proti snegolomu odporna drevesa / obšel je snegolom zaradi snega polomljeno drevje ♪
- snegolòv -óva m (ȍ ọ̄) ograja na strehi, ki zadržuje sneg: namestiti, popraviti snegolov ♪
- snemálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na snemanje: snemalna ekipa je delala celo noč / snemalna kamera; snemalne naprave; nova snemalna tehnika / snemalni studio ◊ elektr. snemalna elektronka elektronka, ki spreminja optične slike v električne televizijske signale; snemalna glava del magnetofona, magnetoskopa, ki omogoča zapis informacije; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak ♪
- snemalíšče -a s (í) kraj, prostor za snemanje: izbrati primerno snemališče ♪
- snemálnica -e ž (ȃ) rad. prostor za snemanje zvokov: posneti v snemalnici ♪
- snémanje -a s (ẹ̑) glagolnik od snemati: a) snemanje zaves / snemanje jarma b) končati snemanje; s snemanjem oblikovati izrez c) snemanje so končali v predvidenem roku; snemanje celovečernega, kratkega filma / radijsko, televizijsko snemanje / tonsko snemanje; snemanje na magnetofonski trak ◊ film. sinhrono snemanje istočasno snemanje slike in zvoka; um. snemanje stenske slike restavratorski postopek, pri katerem se ogrožena stenska slika sname in po obdelavi vrne na prvotno mesto ali prenese na prenosljivo podlago ♪
- snemljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da sneti, snemati: snemljivi deli motorja; lahko snemljiva rešetka ♪
- snét -í ž, daj., mest. ed. snéti (ẹ̑) 1. glivična bolezen, ki se kaže v obliki črnkastih tvorb na listih, klasih, steblih rastlin: koruzo je napadla snet // nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen: s snetmi okužene rastline; sneti in rje / prašnata snet glivica zajedavka na žitu in drugih travah, ki razkraja zlasti klase v črn prah, Ustilago; trda snet 2. slabš. nepomemben, malovreden človek: ne druži se s tako snetjo / ed. roparji, tatovi in podobna snet nepomembni, malovredni ljudje ♪
- snetjàv -áva -o prid. (ȁ á) na katerem so črnkaste tvorbe, ki jih povzročajo sneti: snetjav klas; snetjavo žito / snetjava njiva ● ekspr. snetjav razlog za prepir nepomemben, nevažen ♪
- snétje -a s (ẹ̑) glagolnik od sneti: snetje kljuke ♪
- snétje -a in snetjè -à s (ẹ̄; ȅ ȁ) črnkaste tvorbe, ki jih povzročajo sneti: na koruzi je polno snetja ♪
- snežák -a m (á) sneženi mož: narediti snežaka ♪
51.055 51.080 51.105 51.130 51.155 51.180 51.205 51.230 51.255 51.280