Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (51.105-51.129) 
- smoleníca -e ž (í) star. smolnata bakla: smolenice so razsvetljevale vežo; prižgati smolenice ♪
- smolenják -a m (á) nar. vzhodno smolnat borov štor: razklati smolenjak ♪
- smolína -e ž (í) gozd. zareza na drevesu za izcejanje smole: narediti smolino ♪
- smoljênje -a s (é) glagolnik od smoliti: smoljenje ladij, sodov ♪
- smolníca -e ž (í) star. smolnata bakla: prižgati smolnico; svetiti si s smolnico // nekdaj smolnata borova trska za razsvetljavo: za nočni lov so si pripravili smolnice ◊ bot. navadna smolnica rastlina z lepljivim kolenčastim steblom, suličastimi listi in rdečimi cveti v socvetjih, Viscaria vulgaris ♪
- smolník -a m (í) 1. smolnata bakla: svetiti s smolniki // nekdaj smolnata borova trska za razsvetljavo: prižgati smolnik 2. nar. vzhodno smolnat borov štor: sekati smolnike ◊ petr. steklasta predornina s smolastim leskom ♪
- smolnják -a m (á) nar. vzhodno smolnata bakla: po cesti so si svetili s smolnjaki ♪
- smôlovec -vca m (ó) nar. koroško 1. brinov grm: skriti se za smolovcem 2. brinovec: postregel jim je s smolovcem ♪
- smóter -tra m (ọ̄) 1. kar se hoče doseči s prizadevanjem; cilj: naš smoter je jasen; doseči, uresničiti svoj smoter; podrediti se skupnim smotrom; to je moj življenjski smoter / učni, vzgojni smoter 2. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na to, čemu je, obstaja; namen: vsaka stvar ima svoj smoter; smoter socialnega zavarovanja ♪
- smótka -e ž (ọ̑) zastar. cigara: prižgati smotko ♪
- smótra -e ž (ọ̑) zastar. revija: izšla je nova smotra / prirediti pevsko smotro ♪
- smótrn -a -o prid., smótrnejši (ọ̑) usmerjen k določenemu cilju: uporabljati samo smotrne gibe / smotrn razvoj / tako razpravljanje ni smotrno // načrten, premišljen: posegi v naravo morajo biti smotrni; smotrno gospodarjenje smótrno prisl.: smotrno izkoriščati; smotrno urejen nasad ♪
- smótrnost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost smotrnega: smotrnost gibov; smotrnost učnega procesa / načelo smotrnosti / smotrnost v naravi / smotrnost izkoriščanja gozdov načrtnost, premišljenost ♪
- smótrnosten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na smotrnost: smotrnostna zasnova hiš / gledati na kaj s smotrnostnega vidika ♪
- smrád -ú in -a m, mn. smradóvi tudi smrádi (ȃ) neprijeten vonj: smrad prihaja, se širi; zavohati smrad; hlevski smrad; hud, zadušljiv smrad; smrad po mrhovini ● slabš. ta smrad nam ne bo ukazoval ničvreden, malovreden človek ♪
- smradljívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor povzroča smrad: napoditi smradljivce iz sobe ♪
- smradljívka -e ž (ȋ) zastar. vžigalica: prižgati s smradljivko ♪
- smradúh -a m (ū) slabš. kdor smrdi: nočem sedeti s tem smraduhom ♪
- smŕča -e ž (ŕ) knjiž. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo; trišlja: brin in smrča ♪
- smrčánje -a s (ȃ) glagolnik od smrčati: odvaditi se smrčanja / slišalo se je smrčanje spečih mož ♪
- smrčávec -vca m (ȃ) ekspr. kdor smrči: zaradi dveh smrčavcev nihče v sobi ni mogel spati ♪
- smŕček -čka m (ȓ) 1. naprej štrleči del gobca z odprtinama za vohanje pri nekaterih sesalcih: dotakniti se s smrčkom; zdrav pes ima mrzel in vlažen smrček; pasji smrček 2. užitna goba z jajčastim ali koničastim nepravilno jamičastim klobukom; mavrah: nabirati smrčke ● ekspr. dobiti jih po smrčku biti tepen, biti premagan ◊ bot. užitni smrček; vet. smrček bela lisa na smrčku pri konjih ♪
- smrdè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. neprijeten, zoprn, slab človek: kdo pa je tisto smrde, ki hodi za nami ♪
- smrdelíka -e ž (í) bot. rastlina z belimi obrobnimi jezičastimi cveti in okroglimi plodovi; smrdljiva pasja kamilica ♪
- smrdljíka -e ž (í) bot. drevo ali grm z lihopernatimi listi, majhnimi zelenkastimi cveti in rdečimi plodovi; terebint ♪
50.980 51.005 51.030 51.055 51.080 51.105 51.130 51.155 51.180 51.205 
