Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (50.530-50.554)



  1.      skazítev  tudi izkazítev -tve ž () glagolnik od skaziti: skazitev obraza / skazitev okolice / moralna skazitev
  2.      skažênost  tudi skáženost tudi izkažênost tudi izkáženost -i ž (é; ) lastnost, značilnost skaženega: telesna skaženost; skaženost čeljusti, obraza / prizadet je zaradi svoje skaženosti / moralna skaženost; skaženost značaja
  3.      skéč  -a m (ẹ̑) lit. kratko odrsko delo, navadno s humoristično ali satirično vsebino: igrati, napisati skeč / propagandni, satirični skeč ♦ muz. (glasbeni) skeč krajše glasbeno delo
  4.      skedènj  -dnjà in skèdenj -dnja [kǝd] m (ǝ̏ ; ǝ̀) gospodarsko poslopje z delovnim prostorom zlasti za mlatenje in s prostorom za shranjevanje sena, slame: ob hiši sta skedenj in hlev; delati v skednju; lesen, zidan skedenj / mlatiti na skednju
  5.      skelênje  -a [kǝl in kel] s (é) glagolnik od skeleti: skelenje rane; skelenje od udarcev / čutila je skelenje v očeh
  6.      skelét  -a m (ẹ̑) 1. trdni oporni deli telesa; ogrodje: skelet morskega ježka; hrustančast skelet nekaterih rib // ogrodje telesa ali dela telesa iz kosti; okostje: slikati bolnikov skelet; skelet glave, roke; skelet in mišičevje // okostje mrtvega človeka ali živali v naravnem položaju; okostnjak: v omari učilnice stoji skelet; razstavljeni skeleti izumrlih živali; je suh kot skelet 2. knjiž., navadno s prilastkom med seboj povezani bistveni sestavni elementi česa; ogrodje: skelet romana / idejni skelet 3. grad. konstrukcija iz stebrov, nosilcev in navadno vodoravnih plošč: zgraditi skelet / stavbni skelet / ekspr. na gradbišču stojijo skeleti stanovanjskih blokov nedograjeni bloki; žarg. gradnja v skeletu v skeletnem sistemuekspr. svoj skelet je zavil v odejo svoje suho telo; ekspr. bolnik je bil živ skelet zelo shujšangled. skelet marionete leseno ogrodje; zool. osni skelet osno ogrodje
  7.      skelína  -e [kǝl in kel] ž (í) zastar. skeleča bolečina: čutil je skelino v plečih / ublažiti skelino rane
  8.      skepítev  -tve ž () glagolnik od skepiti se: skepitev snovi
  9.      sképljenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od skepiti se: skepljenje snovi
  10.      sképsa  -e ž (ẹ̑) odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa; dvom: to ga je navdajalo s skepso; sprejeti trditev s skepso; skepsa in cinizem / verska, znanstvena skepsa / na tako odločitev gleda s skepso skeptično // duševno stanje kot izraz takega odnosa: njegov obraz je izdajal skepso; najti rešitev iz skepse
  11.      skesánec  -nca [kǝs] m (á) ekspr. skesan človek: skesancu je vse odpustil
  12.      skesánost  -i [kǝs] ž (á) lastnost, stanje skesanega človeka: pokazati svojo skesanost; njegova skesanost je globoka, pristna / s skesanostjo je prosil, naj se ne jezijo nanj
  13.      skíbús  -a m (-) publ. smučarski avtobus: odpeljati se s skibusom do smučišča
  14.      skíca  -e ž () 1. kar je narisano nahitro, samo z najpotrebnejšimi črtami, potezami: skica prikazuje položaj vojaških enot; narediti, narisati skico glavnih ulic; tabele in skice // um. nahitro, samo z najpotrebnejšimi črtami, potezami narejena risba, slika kakega predmeta, pojava: risati skice igrajočih se otrok; razstava skic / akvarelna, oljna skica; kompozicijska, portretna skica; skica s kredo, svinčnikom 2. kar je prikazano, opisano nakratko, samo v glavnih črtah: njegove zgodbe so idejno nepomembne skice / podati skico medvojnega obdobja; skica problemov / skica za predavanje osnutek // knjiž. kratek fragmentaren prozni zapis: cikel pretresljivih skic; črtice in skice
  15.      skicíranje  -a s () glagolnik od skicirati: skiciranje hiše; skiciranje s svinčnikom / skiciranje oseb v romanu
  16.      skicírka  -e ž () zvezek za skiciranje: odpreti skicirko; iztrgati list iz skicirke; risati v skicirko
  17.      skíf  -a m () šport. tekmovalni čoln za enega veslača z dvema vesloma, enojka: sesti v skif / zmagati v skifu
  18.      skijöring  -a [skjéring] m (ẹ̑) šport. smučanje s konjsko ali motorno vleko: ukvarjati se s skijöringom
  19.      skíp  -a m () mont. velika kovinska posoda za dviganje premoga, rude po jašku: odvažati izkopanino s skipi
  20.      skírica  -e ž () manjšalnica od skira: voziti se s skirico
  21.      skiró  -ja tudi skíro -a m (ọ̑; ) otroško vozilo, ki se poganja z eno nogo: voziti se s skirojem
  22.      skísanec  -nca m () ekspr. 1. kdor z izrazom na obrazu kaže nerazpoloženje, nejevoljo: nasmejani ljudje in skisanci 2. kdor je nedejaven, nesposoben za kaj: na take skisance ne smeš računati
  23.      skíta  -e ž (í) zastar. potep, potepanje: šel je na skito ∙ nar. vzhodnoštajersko žena je šla na skito je zapustila moža
  24.      skitálec  -lca [lc in c] m () zastar. potepuh, popotnik: postati skitalec / svetovni skitalec
  25.      skitálstvo  -a s () zastar. potepuštvo, popotništvo: predati se skitalstvu / skitalstvo brezposelnih

   50.405 50.430 50.455 50.480 50.505 50.530 50.555 50.580 50.605 50.630  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA