Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (50.405-50.429)


  1.      sinoním  -a m (ȋ) lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sopomenka, soznačnica: tepsti, tolči, biti so sinonimi / delni sinonim; nadrejeni sinonim ● publ. japonski izdelki so že kar sinonim za kvaliteto so zelo kvalitetni ♪
  2.      sinonímen  -mna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sinonim: sinonimni izrazi; sinonimna beseda / sinonimne razlage sinonímno prisl.: sinonimno razložiti ♪
  3.      sinonímika  -e ž (í) lingv. sinonimni izrazi, sinonimi: bogastvo sinonimike // veda o sinonimih: ukvarjati se s sinonimiko ♪
  4.      sinópsis  -a m (ọ̑) 1. knjiž. kratka vsebina, pregled česa: brati, napisati sinopsis 2. film. krajše (literarno) delo z zgoščeno vsebino kot osnova za scenarij, igro: napisal je več sinopsisov / dramski sinopsis; sinopsis za scenarij ♪
  5.      sínov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sina: sinov obraz / sinova žena / ekspr. posestvo je prepisal na sinovo ime posestvo je prepustil sinu ♪
  6.      sínovski  in sinóvski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na sinove: sinovske dolžnosti / ljubil ga je s sinovsko ljubeznijo sínovsko in sinóvsko prisl.: sinovsko je skrbel zanj ♪
  7.      sintágma  -e ž (ȃ) lingv. besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena: analizirati sintagme // besedna zveza sploh: sintagma vojna in mir ♪
  8.      sintáksa  -e ž (ȃ) lingv. skladnja: obvladati sintakso / strokovnjak za sintakso ● publ. filmska, likovna sintaksa zakonitost filmskega, likovnega sestavljanja; sestavljenost, kompozicija ◊ šol. sintaksa do 1848 četrti razred šestletne gimnazije ♪
  9.      sínter  -tra m (í) metal. nataljeni in sprijeti delci česa: povečati proizvodnjo sintra ♪
  10.      sintétski  -a -o prid. (ẹ̑) sintetičen: sintetsko delo / sintetske metode / sintetsko vlakno ♪
  11.      sintéza  -e ž (ẹ̑) sestavitev, združitev bistvenega v novo celoto: postopek sinteze; analiza in sinteza / idejna, stilna sinteza / narediti sintezo // kar nastane s tako sestavitvijo, združitvijo: napisati, prebrati sintezo / ta umetni jezik je sinteza germanskih, romanskih in slovanskih elementov ◊ bot. svetlobna sinteza fotosinteza; filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; kem. (kemična) sinteza spajanje različnih elementov v spojino ♪
  12.      síntranje  -a s (ȋ) glagolnik od sintrati: sintranje rude ♪
  13.      sínus  -a m (ȋ) 1. med. votlina v čelni ali v zgornji čeljustni kosti, prevlečena s sluznico: čutiti bolečine v sinusu / čelni sinusi / vnetje sinusov obnosnih votlin // votlina, široka cev kje sploh: sinus poprsnice; sinusi v lobanjskih kosteh, možganih 2. geom., v zvezi sinus kota število, določeno z razmerjem med dolžino kotu nasprotne katete in dolžino hipotenuze v pravokotnem trikotniku: izračunati sinus kota ♪
  14.      sípa 1 -e ž (í) sipek pesek: s sipo posuta pot / reka je naplavila veliko sipe mivke // pog. (kristalni) sladkor: potresti sadje s sipo / sladkor v sipi // redko sipka snov sploh: premogova sipa / padala je snež(e)na sipa sipek sneg ♪
  15.      sípa 2 -e ž (ȋ) zool. na morskem dnu živeča žival z desetimi lovkami in črnilno žlezo, Sepia officinalis: sipe in hobotnice / navadna sipa ♪
  16.      sipálnik  -a m (ȃ) knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti sipalnik s sladkorjem ◊ čeb. priprava za ometanje čebel ♪
  17.      sípanje  -a s (ȋ) 1. glagolnik od sipati: sipanje žita v vreče / sipanje bomb 2. fiz. razprševanje svetlobe na drobnih delcih: zakoni sipanja / sipanje svetlobe na prašnih delcih ♪
  18.      sípek  -pka m (ȋ) nar. primorsko sipek pesek, mivka: sončiti se na sipku / morski sipek ♪
  19.      sípek  -pka -o prid. (í) ki sestoji iz zelo drobnih, majhnih, med seboj nesprijetih delcev: sipek pesek; sipka snov, zemlja; sipko gnojilo / kosovni in sipki material; sipki premog; pog. sipki sladkor kristalni sladkor; pren., knjiž. smeje se z drobnim, sipkim smehom ♦ petr. sipka kamnina // navadno v zvezi s sneg suh in droben: padal je sipek sneg; po sipkem snegu je težko hodil / sipki zameti ♪
  20.      sipína  -e ž (í) s (tekočo) vodo naplavljena, z vetrom nanesena plast sipkega peska: sipina sega v morje; ležati na sipini; peščine in sipine / ladja je nasedla na sipini / morska, rečna sipina; puščavska sipina / peščena sipina // ekspr. kup peska, sipkega materiala, nastal pri rušenju, podiranju: odstraniti sipine z dvorišča / sipine starih hiš; pren. sipine preteklosti ♪
  21.      sípka  -e ž (ȋ) mont. jašek, v katerega se izkopani material na zgornjem koncu vsipa, na spodnjem pa iztresa: stresati v sipko ♪
  22.      sípnica  -e ž (ȋ) knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti sipnico / sipnica za poper, sladkor ∙ na mizi je bila knjiga, črnilnik in sipnica nekdaj posodica s peskom za sušenje črnila ♪
  23.      siporéks  -a m (ẹ̑) grad. lahek gradbeni material, ki se uporablja za nosilne in obložne gradbene elemente: izdelovati siporeks; plošče iz siporeksa / zidovi iz siporeksa ♪
  24.      sìr  síra m (ȉ í) živilski izdelek, ki se dobi z izločitvijo trdne snovi iz mleka in odstranitvijo odvečne vode: jesti, rezati sir; kolobar, košček sira / sir je dozorel; delati sir / bohinjski sir ementalski sir, izdelan v Bohinju; francoski siri; kozji, ovčji sir; mazavi sir ali sir za mazanje; topljeni sir; sir s plesnijo z žlahtno plesnijo na površini ali v notranjosti ◊ agr. mastni, polmastni, pusti sir; mehki, poltrdi, trdi sir; gastr. ementalski sir trdi sir v obliki hlebca z večjimi luknjami v testu; mesni sir mesni izdelek iz drobno sesekljanega mesa ali drobovine, podoben siru; sadni sir trdna, siru podobna snov iz razkuhanega, skozi gosto sito pretlačenega sadja; tolminski sir trdi sir pikantnega okusa z redkimi luknjami; gavda (sir) trdi sir v obliki hlebca s tanko svetlo rumeno skorjo ♪
  25.      sirárna  -e ž (ȃ) 1. obrat za pridobivanje sira: delati v sirarni 2. redko sirarnica: planinska sirarna ♪

   50.280 50.305 50.330 50.355 50.380 50.405 50.430 50.455 50.480 50.505  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA