Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (5.001-5.025)


  1.      kipáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. delati, izdelovati kipe: že dolgo slika, riše in kipari / žarg., um. kipari v glini, kamnu in lesu dela, izdeluje kipe iz gline, kamna, lesa / kipariti dekorativne plastike; pren. Če Prijatelj slika, Kidrič mozaično kipari (B. Kreft) ♪
  2.      kipéti  -ím nedov., tudi kípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: juha, mleko kipi / iz pokritega lonca je kipela voda / krompir že kipi voda, v kateri se kuha krompir / ekspr. na štedilniku nekaj kipi močno vre; pren., ekspr. morje kipi in se lomi okrog skale 2. ekspr., s predlogom iz močno odtekati, liti: iz rane kipi kri; ta voda kar kipi iz tal / iz oči so ji kipele solze // z glagolskim samostalnikom kazati se, pojavljati se v veliki meri: iz prsi so ji kipeli vzdihi; iz nje so kipele prošnje / iz grl je kipela pesem navdušeno so peli / brezoseb. ni ga bilo, je kipelo iz matere je vznemirjeno govorila 3. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njem je kipela jeza, moč / brezoseb. v njej je kipelo od sreče / kar kipel je od navdušenja, veselja bil je zelo navdušen, vesel; star. kipi življenjske sile / narava je kipela v zelenju je bila vsa zelena 4. ekspr. biti (zelo) visok: betonske zgradbe kipijo v nebo / hriba kipita kvišku ● star. na kmetiji je delo kipelo je bilo veliko dela; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. izpod klobuka mu kipijo lasje imajo videz bujnosti; ekspr. v mestu kipi življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. kri ji kipi v glavo močno zardeva; zelo je razburjena kipèč -éča -e: kipeč od veselja; kipeč krop; kipeči morski valovi; kipeče besede; reči s kipečim srcem; ekspr. njeno kipeče telo močno in lepo razvito ♪
  3.      kípniti  -em nedov. in dov. (í ȋ) nar. vzhodno vzhajati, naraščati: testo noče kipniti kípnjen -a -o: kipnjen kruh ♪
  4.      kiretírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. odstraniti maternično sluznico; izpraskati, postrgati ♪
  5.      kísati  -am nedov. (ȋ) 1. delati kaj kislo: kisati juho; kisati z vinskim kisom // povzročati, da postaja kaj kislo: kisati repo, zelje 2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: kisati travo / kisati krmo kísati se 1. zaradi vrenja postajati kisel: mleko, vino se kisa; zelje se že kisa // ekspr. kvariti se, slabšati se: hrana se je že začela kisati ∙ ekspr. pamet se mu kisa v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren; ekspr. vreme se že ves dan kisa je, postaja neprijetno, pusto 2. ekspr. z izrazom na obrazu, z obnašanjem kazati nerazpoloženje, nejevoljo: pijte, kaj bi se kisali; ni ga bilo, nekaj se kisa / nehaj se že kisati jokati ♪
  6.      kislíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. delati kaj kislo; kisati: Sadje je odpadalo. Vonj po gnilobi pa je kislil zrak (P. Zidar) ♪
  7.      kítati  -am nedov. (ȋ) izravnavati površine s kitom: kitati steno; kitati in gladiti / kitati luknje v lesu // zadelovati, pritrjevati s kitom šipe, zlasti okenske, v okvire: kitati šipe ♪
  8.      kítica  -e ž (í) 1. lit. enota pesmi iz dveh ali več verzov: pesem ima tri kitice; ponavljanje kitic / zapel je prvo kitico / alkajska kitica ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec; asonirana kitica ki ima asonanco; dvovrstična, trivrstična kitica; nibelunška kitica ki obsega štiri šesterostopne verze z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico 2. manjšalnica od kita: ima, nosi kratke kitice; zgrabil jo je za kitico / kitica rožmarina ♪
  9.      kítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kitica 1: kitična kompozicija, oblika / kitična pesem ♪
  10.      kítičnost  -i ž (í) lit. značilnost kitičnega: kitičnost ljudske pesmi ♪
  11.      kitin  ipd. gl. hitin ipd. ♪
  12.      kítiti  -im nedov. (í ȋ) star. krasiti, lepšati: kititi grobove / kitijo jo lepi lasje kítiti se lepšati se, lepotičiti se: rada se je kitila ♪
  13.      kivíkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom kivik: pribe so kivikale ♪
  14.      kjanti  gl. chianti ♪
  15.      klafáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., slabš. 1. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: cele ure klafajo; klafa kot stara baba 2. kvantati: pijanci spet klafajo ♪
  16.      klamáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. počasi, nerodno hoditi: nekaj delavcev je klamalo po poljski stezi; trudno klamati proti domu / klamal je brez cilja // redko hoditi, iti: moral je peš klamati več ur 2. nar. gorenjsko sanjati, blesti: vso noč je klamal o gamsu ♪
  17.      klámfati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. sestavljati, zbijati: v prostem času rad kaj klamfa; pren., ekspr. to nalogo klamfam že ves mesec ♪
  18.      klamfáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: kaj klamfaš neumnosti ♪
  19.      klamotériti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) redko klamati: klamoteri po stopnicah / kaj pa si klamoteril po hosti hodil ♪
  20.      klampáti  -ám nedov. (á ȃ) redko klamati: klampati v breg ♪
  21.      klánjati se  -am se nedov. (ȃ) 1. pozdravljati z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: že od daleč se ji je klanjal; globoko se klanjati; klanjala se je na vse strani / v meščanskem okolju, kot pozdrav klanjam se, gospa; pren., ekspr. breze se klanjajo do tal 2. ekspr. izkazovati komu čast, spoštovanje: zaslužil je, da so se mu klanjali; ob njenem zadnjem uspehu se ji je vse klanjalo / vznes. klanjati se njegovemu spominu / ženske rade vidijo, če se jim moški klanjajo če jim laskajo / klanjati se do tal zelo, pretirano ∙ slabš. nikar se ne klanjaj pred njimi ne ponižuj se 3. zastar., z dajalnikom podrejati se, uklanjati se: klanjala se je pač očetovi volji; v vsem se mora klanjati drugim klanjajóč se -a -e: klanjajoč se na vse strani, je odšel ♪
  22.      klápati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. biti v redu, ujemati se: tukaj nekaj ne klapa / stvari ne klapajo tako, kakor bi morale ♪
  23.      klapáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. počasi, okorno stopati: klavrno je klapal dalje; utrujen klapa proti vasi // redko hoditi, iti: klapal bo še lep kos poti ♪
  24.      klapoúšiti  -im nedov. (ú ȗ) ekspr. 1. migati s (klapastimi) ušesi: mladi voli so se slinili, stezali vrat in klapoušili 2. potrto, pobito hoditi: kakor bolan maček je klapoušil okoli hiše ♪
  25.      klapoúšniti  -em dov. (ú ȗ) zastar. dati klofuto, čofniti: klapoušnila ga je po obeh licih ♪

   4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051 5.076 5.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA