Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (49.630-49.654)



  1.      sámoomejítev  -tve ž (-) knjiž. omejitev samega sebe, svojih želj: samoodpoved in samoomejitev / truditi se za blagostanje na osnovi zaupanja in samoomejitve državljanov
  2.      sámoopazovánje  -a s (-) knjiž. opazovanje lastnih čustev, hotenj ali misli: pisateljevo izhodišče v tem delu je samoopazovanje; imeti dar samoopazovanja
  3.      sámoopredelítev  -tve ž (-) lastna, svobodna opredelitev zlasti kake skupnosti: priznati narodom pravico do samoopredelitve / narodna, politična samoopredelitev / osebna človekova samoopredelitev
  4.      sámoorganizíranje  -a s (-) jur. organizirano združevanje, ki ga opravijo člani kake skupnosti sami zaradi uresničenja določenih interesov: pravica do samoorganiziranja / samoorganiziranje občanov v družbene organizacije / samoorganiziranje družbe
  5.      sámooskŕba  -e ž (-) knjiž. oskrba samega sebe: nasade oljk potrebujejo za samooskrbo; samooskrba s kmetijskimi pridelki
  6.      sámoosvéščenost  -i ž (-ẹ̑) knjiž. osveščenost (samega sebe): manjka jim samoosveščenosti
  7.      samopál  in samopàl -ála m (; á) 1. zastar. pištola, revolver: streljali so iz samopalov; nositi samopal za pasom 2. nekdaj puška, podobna kremenjači: možje so bili oboroženi s sabljami in samopali
  8.      samopáš  in samopàš -áša -e prid. (; á) zastar. 1. ki se hoče sam pasti: samopaša žival 2. oblasten, samovoljen: samopaši graščaki 3. sebičen: bil je razvajen in samopaš otrok
  9.      samopáš  in samopàš prisl. (; ) star. oblastno, samovoljno: samopaš ravnati s kom ∙ star. niso ga pustili iti samopaš brez družbe, samega; star. samopaš razgrajati po vasi objestno, predrzno
  10.      samopášen  -šna -o prid. (ā) knjiž. 1. oblasten, samovoljen: samopašni plemiči; bil je zloben in samopašen / njegovo samopašno ravnanje // objesten, predrzen: samopašni fantje / samopašne opazke 2. sebičen: samopašen otrok / imel je samopašne namene samopášno prisl.: samopašno ravnati
  11.      samopášnik  -a m () knjiž., ekspr. oblasten, samovoljen človek: boriti se proti oblasti samopašnikov // sebičen človek: na družino ta samopašnik ni pomislil
  12.      samopášnost  -i ž (ā) knjiž., ekspr. oblastno, samovoljno vedenje ali ravnanje: borili so se proti samopašnosti fevdalcev / pritoževala se je zaradi njegove samopašnosti / takih samopašnosti niso mogli več prenašati // objestnost, predrznost: mladostna samopašnost ∙ zastar. njegova lagodnost in samopašnost sebičnost
  13.      samopáštvo  -a s () knjiž. samopašnost: boriti se proti birokratizmu in samopaštvu / naredila je konec njegovemu samopaštvu
  14.      samopérka  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z enim stebelnim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh, Parnassia palustris
  15.      sámoplačník  -a m (-í) kdor mora zdravstvene storitve plačati sam: zavarovanci in samoplačniki / gostje samoplačniki v zdravilišču
  16.      sámopomóč  -i inž (-ọ̑) 1. pomoč samemu sebi: samopomoč in samoobramba / ustanoviti zadrugo zaradi gospodarske samopomoči kmetov 2. organizacija v kaki skupnosti, ki iz prispevkov članov daje posojila, denarno podporo: pristopiti k samopomoči; biti član samopomoči; sklad samopomoči / Samopomoč prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije ◊ jur. pravica posestnika do samopomoči pravica posestnika, da brani svojo posest pred motenjem ali odvzemom
  17.      sámoposében  tudi sámoposêben -bna -o prid. (-ẹ̑; -ē) knjiž. ki nastane sam od sebe: ti gibi so naravni, samoposebni ∙ knjiž. samoposeben namen očiten, nedvomen
  18.      sámoposêbiumévnost  -i ž (-é-ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo po sebi umevno: to je ugotavljal s prostodušno samoposebiumevnostjo / samoposebiumevnost narodne usmerjenosti
  19.      sámopostréžba  -e ž (-ẹ̑) 1. nakupovanje, pri katerem si kupec z že pakiranim, stehtanim blagom postreže sam: v tej trgovini so uvedli samopostrežbo; poslovanje po sistemu samoizbire in samopostrežbe // samopostrežna trgovina: odprli so novo samopostrežbo; kupovati v samopostrežbi 2. postrežba, pri kateri si gost z izbranimi jedmi, pijačo postreže sam: v tej restavraciji je samopostrežba
  20.      sámopostréžnica  -e ž (-ẹ̑) samopostrežna trgovina: vlomili so v samopostrežnico; dobiti novo samopostrežnico
  21.      sámopoškódba  -e ž (-ọ̑) knjiž. namerna poškodba samega sebe: biti kaznovan zaradi samopoškodbe / samopoškodba telesa
  22.      sámopotrdítev  -tve ž (-) publ. potrditev upravičenosti svojega obstoja: samopotrditev in samouresničitev / človekova samopotrditev; potreba po samopotrditvi lastne osebnosti / ustvarjalna samopotrditev
  23.      sámopotrjevánje  -a s (-) publ. potrjevanje upravičenosti svojega obstoja: potreba po samopotrjevanju in samouresničevanju / samopotrjevanje osebnosti / umetniško ustvarjanje kot način človekovega samopotrjevanja
  24.      sámopozába  -e ž (-) knjiž. pozaba samega sebe: samozataja in samopozaba / ekspr. stregla mu je z vso požrtvovalnostjo do samopozabe nesebično / sedela sta na klopci v srečni samopozabi v stanju, ko človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti
  25.      sámopozáben  -bna -o prid. (-á) knjiž. ki povzroči, da človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti: samopozabna sproščenost, zavzetost nad lepoto ∙ knjiž. samopozabna materina ljubezen zelo velika, nesebična sámopozábno prisl.: biti samopozabno zamaknjen v delo

   49.505 49.530 49.555 49.580 49.605 49.630 49.655 49.680 49.705 49.730  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA