Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (49.230-49.254)



  1.      rómanje  -a s (ọ̑) glagolnik od romati: udeležiti se romanja / iti na romanje / romanje na pesnikov grob / pripraviti se za romanje na Triglav
  2.      romanopísec  -sca m () kdor piše romane: romani znanega romanopisca; romanopisci in novelisti
  3.      romanopísje  -a s () lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je roman: ukvarjati se z romanopisjem // romanopisna dela, romani: značilnosti slovenskega romanopisja
  4.      rómar  -ja m (ọ̑) 1. rel. vernik, ki gre k romarski cerkvi, v sveti kraj: romarji so prišli od daleč; skupina romarjev / gostišče za romarje 2. ekspr. kdor kam gre, potuje: število romarjev na Triglav je vsako leto večje ● vznes. romar za idealom čiste človečnosti kdor si vztrajno prizadeva doseči tak ideal
  5.      rómarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na romarje ali romanje: romarski shod / romarska cerkev cerkev, v katero hodijo zlasti verniki iz oddaljenih krajev; romarska palica nekdaj dolga palica z ukrivljenim zgornjim delom; peti stare romarske pesmi rómarsko prisl.: romarsko oblečen popotnik
  6.      rómarstvo  -a s (ọ̑) 1. rel. hoja vernikov k romarskim cerkvam, v svete kraje: zgodovina romarstva 2. ekspr. življenje človeka, ki ga nemir žene po svetu: po letih brezdomstva in romarstva se je naselil v domačem kraju
  7.      rómb  -a m (ọ̑) 1. geom. četverokotnik z enakimi stranicami in enakima nasprotnima kotoma: narisati romb; ploskev ima obliko romba 2. kar je po obliki podobno temu liku: stekleni rombi
  8.      rómbast  -a -o prid. (ọ̑) ki ima obliko romba: rombast izrez / rombasta posoda ♦ bot. rombasti list
  9.      romboéder  -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejuje šest rombov: izračunati prostornino romboedra
  10.      romboíd  -a m () 1. geom. četverokotnik z enakima nasprotnima stranicama in enakima nasprotnima kotoma: izračunati ploščino romboida 2. kar je po obliki podobno temu liku: na romboide prešita odeja
  11.      rómščina  -e ž (ọ̑) romski jezik: prevesti v romščino
  12.      romúnščina  -e ž () romunski jezik: prevajati iz romunščine
  13.      rondél  -a m (ẹ̑) 1. vrtn. okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot: klopi ob rondelu z vodometom 2. lit. pesem iz štirinajstih verzov v treh kiticah, pri kateri se prva dva verza ponovita na koncu druge in tretje kitice: rondel in triolet ◊ arhit. arhitektonsko poudarjen okrogel obrambni stolp gradu, trdnjave
  14.      rondó  -ja m (ọ̑) 1. vrtn. okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot: park z velikimi rondoji 2. muz. instrumentalna skladba, pri kateri se glavna tema menjava s stranskimi: napisati rondo / sonatni rondo ◊ lit. pesem iz dvanajstih do petnajstih verzov, pri kateri se začetne besede prvega verza ponovijo na sredi in na koncu pesmi in niso del verza
  15.      rónek  -nka m (ọ̑) nar. zahodno strmina, breg: spuščati se po ronku v dolino
  16.      róp  -a m (ọ̑) 1. nasilen odvzem materialnih dobrin s prisvojitvenim namenom: obtožili so ga ropa; preprečiti rop / živeti od ropa od ropanja / bančni, cestni rop; ekspr. rop stoletja zelo velik 2. zastar. plen: žival preži na rop ◊ rel. božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
  17.      rópanje  -a s (ọ̑) glagolnik od ropati: preprečiti ropanje trgovin / okupatorjevo ropanje in požiganje
  18.      rópar  -ja m (ọ̑) kdor ropa: roparji so čakali na samotne popotnike; izslediti roparje; tatovi, roparji in razbojniki / bančni, cestni ropar ♦ jur. morski ropar // žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano: rak je nočni ropar
  19.      róparica  -e ž (ọ̑) 1. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano: streljati roparice; ptice roparice; ribe roparice ribojede ribe 2. redko roparka: izdati ime roparice banke ◊ čeb. čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev
  20.      róparski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na roparje ali ropanje: roparski poglavar; roparska tolpa / roparski napad, pohod / roparska ladja; slabš. roparsko gnezdo ● knjiž. roparska izdaja teksta izdaja teksta brez vednosti avtorja ali nosilca avtorskih pravic; roparska žival žival, ki lovi, pobija druge živali za hranoagr. roparsko gospodarjenje gospodarjenje, pri katerem se zemlja samo izkorišča in se ne gnoji; jur. roparski umor umor iz koristoljubja; roparska tatvina tatvina, pri kateri zasačeni tat uporabi silo ali ogroža življenje koga, da bi obdržal ukradeno stvar
  21.      ropažêljen  -jna -o prid. (é ē) željen ropati: ropaželjno pleme / ropaželjna zver
  22.      ropòt  -ôta m ( ó) glagolnik od ropotati: ropot strojev / ropot stolov ob vstajanju / ropot s posodo / ropot voza po kamnitem tlaku // močen, kratek glas, močni, kratki glasovi zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: povzročati, preprečevati ropot; s ceste se je slišal oglušujoč ropot; hrup in ropot / z ropotom pasti, se prevrnitižarg. prirediti ropot nekdaj študentovsko zabavo, ki traja pozno v noč in na kateri se zlasti veliko pije
  23.      ropotánje  -a s () glagolnik od ropotati: ropotanje strojev / ropotanje s krožniki / ropotanje vlaka, voza / ropotanje in prepir
  24.      ropotárnica  -e ž () shramba za stare, nerabne stvari: dati kolo v ropotarnico; zaprašena podstrešna ropotarnica; razstavna soba je bila kot ropotarnica; pren. te ideje so za v ropotarnico
  25.      ropotárniški  -a -o prid. () nanašajoč se na ropotarnico: ropotarniška navlaka ∙ ekspr. uporabljati ropotarniške domislice nezanimive, nesodobne

   49.105 49.130 49.155 49.180 49.205 49.230 49.255 49.280 49.305 49.330  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA