Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (48.705-48.729)


  1.      resáva  -e ž (ȃ) geogr. sorazmerno raven, manj rodoviten svet, porasel zlasti z resjem: brin raste zlasti po resavah ♪
  2.      résavec  -vca m (ẹ́) žival s tršo, daljšo dlako, navadno pes: gojiti resavce / psi resavci ♦ lov. nemški resavec lovski pes s prisekanim repom in tršo, daljšo dlako sivo rjave barve s temno rjavimi lisami ♪
  3.      résda  in rés da prisl. (ẹ̑) 1. izraža podkrepitev trditve; res: njegova razlaga resda ni razumljiva 2. v vezniški rabi, v protivnem priredju za uvajanje trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: resda je še mlad, pa je že dovolj pameten; resda je revež, vendar tako hudo spet ni; prim. res ♪
  4.      reséda  in rezéda -e ž (ẹ̑) vrtn. nizka rastlina z majhnimi zelenkasto rumenimi dišečimi cveti: šopek resede in nageljnov; duh po resedi ♪
  5.      résen  -sna -o prid., résnejši tudi resnéjši (ẹ́ ẹ̄) 1. v povedni rabi ki se ne šali, smeje: zakaj si tako resen; postati resen // ki ne izraža, kaže veselosti: imeti resen obraz; resen pogled 2. ki pri svojem ravnanju, odločanju upošteva samo pomembne stvari: resen človek; življenje ga je naredilo resnega; za svoja leta je kar preveč resna // ki izraža, kaže tako ravnanje, odločanje: govoriti z resnim glasom; resno vedenje 3. ki zavzeto, odgovorno izpolnjuje svoje naloge, dolžnosti: resen delavec, študent / za tako delo je potreben resen človek // ki zahteva veliko mero zavzetosti, odgovornosti: resen študij; resno delo 4. ki ne vzbuja smeha, veselega razpoloženja: resna pesem / igra ima resno vsebino ♦ muz. resna opera v 18. stoletju opera s tragično, junaško vsebino 5. nav. ekspr. umetniško, vsebinsko bolj zahteven: bere samo resno literaturo / resna in zabavna glasba 6. ki se nanaša na zelo pomembne stvari: resen pogovor // zelo pomemben: to je resno vprašanje / v svojem govoru je navedel nekaj resnih pomislekov 7. ekspr. o katerem se domneva, da bo imel slabe, hude posledice: resen gospodarski položaj; resna bolezen; poškodba je precej resna / resna napaka, nevarnost // hud, velik: zaplesti se v resen prepir; resna ovira ● ekspr. fant ima resne namene hoče, želi se poročiti; ekspr. nosi same resne obleke preprosto krojene, umirjenih barv résno prisl.: resno in zavzeto delati; resno se držati; resno sta se sprla ♪
  6.      résica  -e ž (ẹ́) 1. manjšalnica od resa: narediti resice; senčnik je okrašen z resicami; prtiček, ruta z resicami / lase na čelu si je česala v resice 2. nav. mn., anat. prstast ali listast izrastek sluznice, zlasti črevesne: premikanje resic / črevesne resice ♦ nav. mn., biol. migetalna resica majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka ♪
  7.      resíduum  tudi rezíduum -a tudi -dua m (ȋ) knjiž. ostanek, preostanek: odpravljati residuume dogmatizma; residuum preteklosti / residuum različnih kemičnih sredstev v živilih ♪
  8.      resignácija  -e ž (á) glagolnik od resignirati: njegov beg še ne pomeni resignacije / resignacija nad stvarnostjo ∙ knjiž. resignacija predsednika odstop // stanje resigniranega človeka: iz njegovega govorjenja je bilo čutiti resignacijo / njegova lirika izraža resignacijo ♪
  9.      resigníranost  -i ž (ȋ) lastnost resigniranega človeka: moti jih njegova resigniranost ♪
  10.      résje  -a s (ẹ̑) grmičasta rastlina z igličastimi listi in navadno rdečimi cveti: resje je že cvetelo; nabirati resje ◊ bot. jesensko resje grmičasta rastlina z luskastimi listi in rožnatimi cveti v socvetjih; jesenska vresa; spomladansko resje nizka grmičasta rastlina z igličastimi listi in rdečimi cveti v socvetjih; spomladanska resa ♪
  11.      rèsk  rêska in réska m (ȅ é, ẹ́) kratek, rezek glas: jarem se je prelomil z glasnim reskom; slišati je bilo resk brzostrelke ♪
  12.      reskrípt  -a m (ȋ) zgod. pismeni odgovor vladarja ali kakega drugega pomembnega predstavnika oblasti na prošnjo, pritožbo: čakati na reskript / kraljevi reskript ♪
  13.      résnica  -e ž (ẹ̑) 1. agr. pšenica, ki ima klasje z resami; resasta pšenica: sejati resnico 2. vet. trša in redkejša dlaka pri nekaterih živalih, ki sega čez nadlanko; resasta dlaka: ta vrsta ovc nima skoraj nič resnice v kožuhu ♪
  14.      resníca  -e ž (í) 1. kar je v skladu s tem, kar je, obstaja: iskati, spoznavati resnico; znanost odkriva resnico; ločevati resnico od neresnice / objektivna, relativna, subjektivna resnica; zgodovinska, znanstvena resnica; pozitivistično pojmovanje resnice / boriti se, ekspr. goreti za resnico 2. kar je v skladu, se ujema z določenimi dejstvi: poročilo ne ustreza resnici; dokazati, preverjati resnico; govoriti resnico; nerad sliši resnico; kar si mi povedal, je samo delna, ekspr. polovična resnica; ekspr. to je čista, gola resnica; resnica o zločinu / kar pravi, je resnica; resnica je, da ne vidimo stvari takih, kot so; v tem je nekaj, ekspr. košček, zrno resnice / po resnici povedati 3. kar se spozna, ugotovi: ta resnica velja za nas vse; izrekel je globoko resnico; prišli so do resnice, da je ves trud zaman; absolutno veljavne resnice / v govor vpleta pregovore in resnice; ekspr. bradata resnica že dolgo znana, stara 4. knjiž. resničnost: prepričal se je o resnici njegovih trditev 5. knjiž. bistvene lastnosti, značilnosti: spoznati resnico odnosa med človekom in naravo 6. v prislovni rabi, v zvezi v resnici izraža, da kaj je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije: v resnici ni tak; ne vemo, kako mu je v resnici ime; kazati kaj, kar v resnici ne obstaja; opisati stvari, kot so v resnici / prepričan je, da to drži, v resnici pa ne // ekspr. izraža podkrepitev trditve: za to sem ti v resnici hvaležen; to me v resnici veseli ● resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice; resnici na ljubo moram priznati, da ga nisem želel srečati izraža podkrepitev; smejali smo se, da povem resnico, prav vsi poudarja povedano; preg. da se resnica prav spozna, je treba čuti dva, oba zvona ◊ filoz. resnica ujemanje med mislijo in predmetom; absolutna resnica o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; jur. pričati resnico; rel. verska resnica temeljni, nespremenljivi verski nauk ♪
  15.      resnicoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki ljubi resnico: resnicoljuben človek; biti resnicoljuben in pravičen / ekspr. resnicoljubna kritika ♪
  16.      resnicoljúbje  -a s (ȗ) knjiž. ljubezen do resnice: resnicoljubje je zmagalo; vzbuditi v kom resnicoljubje / znano je njegovo resnicoljubje resnicoljubnost ♪
  17.      resnicoljúbnost  -i ž (ú) lastnost resnicoljubnega človeka: dvomili so o njegovi resnicoljubnosti / opisati kaj z večjo ali manjšo resnicoljubnostjo ♪
  18.      resníčen  -čna -o prid., resníčnejši (ȋ) 1. ki je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije: roman je napisan po resničnem dogodku; pravljični in resnični svet; resnična in namišljena bolezen; resnična nevarnost; to so resnična dejstva; spoznati resnično stanje 2. ki je v skladu, se ujema z določenimi dejstvi: resnična izjava, trditev; ni verjel, da je novica resnična; resnično poročilo; to je resnično, ne samo mogoče / njegove besede so resnične 3. ki je v skladu z določenimi normami, predstavami: lažni in resnični humanizem; resnična pomoč; resnična moralna vrednota 4. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti: resnični dokazi; resnično znanje / razpravljali so o tem, kaj je resnična umetnost 5. nav. ekspr. ki je v resnici tak, kot se kaže: resnični demokrat / pokazal je resnično navdušenje 6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: nima nobenega resničnega prijatelja; to ni resnična ljubezen; v resničnem življenju je to drugače // izraža podkrepitev trditve: to je resnična katastrofa / resnična škoda, da nisi prišel ● ekspr. žalostno, a resnično izraža obžalovanje ob kakem neprijetnem dejstvu resníčno 1. prislov od resničen: resnično obveščati javnost; bolj resnično pripoveduje kot drugi; resnično se veseliti 2. izraža podkrepitev trditve: resnično nisem za to; tega si resnično ne bi smel privoščiti; resnično sem ogorčen; pokrajina je resnično lepa; resnično dobro se počuti / resnično škoda, da se je to zgodilo; sam.: povedati kako resnično ♪
  19.      resníčnost  -i ž (ȋ) 1. kar resnično je, obstaja: dojemati, spoznavati resničnost; na grotesken način prikazovati resničnost; ločiti sanjski svet od resničnosti; umetniško podoživetje resničnosti / izkustvena resničnost; objektivna, subjektivna resničnost; zgodovinska resničnost / podatki ne ustrezajo resničnosti 2. lastnost, značilnost resničnega: dokazati resničnost izjave; potrditi resničnost dogodka; zanikati resničnost česa / dvomiti o resničnosti njegove veselosti ● publ. zamisel bo kmalu postala resničnost bo uresničena; publ. opisoval je resničnost svojega časa razmere ♪
  20.      resníčnosten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na resničnost: resničnostna problematika / zgodba ni resnična, je pa resničnostna resníčnostno prisl.: resničnostno učinkujoče osebe v romanu ♪
  21.      resnôben  -bna -o prid., resnôbnejši (ó ō) knjiž. resen: postal je preveč resnoben / resnoben obraz / resnobno vedenje / knjiga ima precej resnobno vsebino / resnobni opravki resnôbno prisl.: resnobno se nasmehniti; resnobno premišljati ♪
  22.      résnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost resnega: hvalili so njeno resnost / resnost glasu / resnost pri študiju / resnost položaja / z veliko resnostjo se je lotil dela ♪
  23.      resolúcija  -e ž (ú) javna izjava o pomembnem vprašanju, položaju, sprejeta na sestanku, zborovanju: resolucija je bila izglasovana na zadnjem kongresu; sprejeti resolucijo; resolucija o novih nalogah sindikata; uresničevati naloge in priporočila iz resolucije / prebrati resolucijo; poglavje resolucije ♦ jur. resolucija pravni akt, s katerim skupščina opozarja na vprašanja splošnega pomena in njihovo reševanje v republiki; zgod. tivolska resolucija izjava slovenske socialnodemokratske stranke o nacionalnem vprašanju, sprejeta na zborovanju v Ljubljani leta 1909 ♪
  24.      resolúten  -tna -o prid. (ȗ) knjiž. odločen, samozavesten: biti resoluten; resolutna ženska resolútno prisl.: resolutno odgovoriti ♪
  25.      resolútnost  -i ž (ȗ) knjiž. odločnost, samozavestnost: resolutnost se mu je vrnila; upirati se z vso resolutnostjo / resolutnost izjave ♪

   48.580 48.605 48.630 48.655 48.680 48.705 48.730 48.755 48.780 48.805  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA