Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (48.355-48.379)
- rébrnica in rêbrnica in rebrníca -e ž (ẹ̑; ȇ; í) knjiž. (rebrasto) ogrodje: od nebotičnikov so molele v zrak samo rebrnice ● knjiž., redko dvigniti, spustiti rebrnice rolete ◊ navt. vsak od prečnih nosilnih delov ogrodja ladijskega dna; rebrenica ♪
- rebrníca -e ž (í) nar. prekmursko lestvi podobna priprava na strani voza; lojtrnica: zlagati snope med rebrnice; leva rebrnica ♪
- rébrnik in rêbrnik -a m (ẹ̑; ȇ) knjiž. okostnjak: v grobu je bil samo še rebrnik / na cerkvenem oknu je naslikan rebrnik s koso smrt ◊ med. naprava iz upognjenih palic, ki se povezne čez bolnika, da ga odeja ne tišči ♪
- rêbro -a s, v prvem pomenu stil. rebrésa; mn. rêbra in rébra (é) 1. vsaka od parnih kosti, ki oklepajo prsno votlino: pri padcu si je zlomil rebro; pod rebri ga zbada; drugi par reber; tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel zelo // mn. del telesa, kjer so te kosti: udariti konja čez rebra, po rebrih; vojak ga je sunil med rebra, v rebra, da je takoj ubogal / poriniti komu nož med rebra / ekspr. dregnil ga je pod rebra, naj molči // nav. mn. ta del telesa za kuhanje in pečenje: kupiti rebra; jedli so koštrunova rebra / prekajena rebra 2. nav. mn. vsak od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si delov ogrodja česa: obiti rebra z deskami; zgorelo letalo je kazalo svoja rebra; nova
stavba že moli kvišku svoja rebra; gredelj in rebra / ladijska rebra 3. nav. mn. vsaka od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si vzboklin na površini česa: da ne drsi, ima pločevina rebra; na cesti so nastala rebra; rebra cilindra; rebra žameta 4. podolgovat del, člen česa: rebro radiatorja / odlomiti si rebro čokolade 5. glavna, debelejša listna žila: gosenice so obrale zelje do reber / listna rebra 6. nar. nagnjen svet, strmina: plaz je zdrsel po rebru navzdol 7. arhit. ločni nosilni ali okrasni element oboka, navadno kamnit: obok s štirimi rebri; gotska, šilasta rebra ● ekspr. kaže rebra zelo je suh; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil, preštel rebra bi ga zelo pretepel; star. Adamovo rebro ženska; ekspr. rebra kozolca late ◊ anat.
neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; grad. nosilna rebra vsak od v sorazmerno majhnih presledkih razvrščenih podolgovatih nosilnih elementov, izstopajočih iz stropa, plošče; muz. rebro podolgovata deščica za oporo na notranji strani pokrova godal; strojn. hladilna rebra ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje ♪
- rebúla -e ž (ú) trta s srednje velikimi rumenimi grozdi, ki se goji v Goriških Brdih, Istri: saditi rebulo; vinogradi rebule // vino iz grozdja te trte: piti rebulo; steklenica rebule / briška rebula ♪
- rébus -a m (ẹ̑) 1. uganka, pri kateri je treba iz risb stvari, črk, znakov ugotoviti ustrezno besedo, stavek: reševati rebus; križanke in rebusi 2. ekspr. kar je zaradi določenih lastnosti, dejstev težko razumljivo, rešljivo: ta komedija je bila za občinstvo rebus; filozofski, umetniški rebus / on je zame velik rebus ♪
- rébusen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rebus: rebusna rešitev / rebusna umetnost ∙ ekspr. razvozlati rebusne napise skrivnostne, nenavadne napise ♪
- rêcelj tudi récelj -clja m (é; ẹ́) nar. 1. držaj, ročaj: recelj kuhalnice, žlice / recelj žage / recelj pipe ustnik 2. pecelj: odstraniti češnjam reclje / recelj zelnate glave kocen ♪
- recenzènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor recenzira, ocenjevalec: recenzent je predlagal nekatere popravke; določiti recenzenta; recenzent učbenika / gledališki, založniški recenzent ♪
- recenzíja tudi recénzija -e ž (ȋ; ẹ́) prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena: pisati recenzije; recenzija razprave, učbenika / filmska, gledališka recenzija / dati, poslati, prejeti v recenzijo // ta prikaz v pismeni obliki, navadno objavljen: v recenziji je opozoril na nekatere pomanjkljivosti ◊ lingv. makedonska, ruska recenzija cerkvenoslovanskega spomenika cerkvenoslovanski spomenik z makedonskimi, ruskimi jezikovnimi posebnostmi; makedonska, ruska redakcija cerkvenoslovanskega spomenika ♪
- recépcija -e ž (ẹ́) 1. oddelek za sprejemanje gostov, strank, zlasti v hotelu, bolnici: voditi recepcijo; delati v recepciji; hotelska, zdraviliška recepcija; vodja recepcije / recepcija za udeležence pohoda je na stadionu // prostor ali del prostora, kjer je tak oddelek: zakleniti recepcijo; okence, pult recepcije 2. knjiž. prevzem, sprejem: recepcija tujih pravnih norm / recepcija modernih tokov v umetnosti / recepcija knjige pri bralcih je bila ugodna ♪
- recepís -a m (ȋ) adm. potrdilo o prejemu pošiljke: podpisati poštarju recepis ♪
- recépt -a in recèpt -êpta m (ẹ̑; ȅ ē) 1. zdravnikovo naročilo, navodilo lekarni, naj naslovniku da, izdela določeno zdravilo, zdravstveni pripomoček: napisati, predložiti recept; to zdravilo se dobi samo na recept; recept za očala, tablete / izgubiti, zmečkati recept; izpolniti recept obrazec zanj / pog. plačati recept določen prispevek za zdravilo, zdravstveni pripomoček, ki se dobi na recept / zdravniški recept 2. navodilo s podatki o vrsti, količini živil in postopku za pripravo določene jedi, pijače: izboljšati, sestaviti recept; recept za golaž, napitek, potico; kuhati po receptu / kuharski recept // navodilo s podatki o vrsti, količini snovi in postopku za pripravo česa sploh: povedati recept za čajno mešanico / kemijski recepti 3. ekspr. navodilo, pravilo za dosego česa: ni recepta za enostavno rešitev tega problema; povedati komu recept za dolgo življenje; gospodarski recepti / pesniti po receptih tradicionalnega pesništva pravilih, vzorcih ♪
- receptár -ja m (á) farm. farmacevt, ki izdeluje zdravila po zdravnikovem receptu: razpisati delovno mesto receptarja ♪
- recéptor -ja m (ẹ́) 1. kdor se poklicno ukvarja s sprejemanjem gostov, strank: receptor ga je poslal v drugo nadstropje; zaposliti se kot receptor; hotelski receptor 2. biol. organ, celica, ki sprejema in prenaša dražljaje, sprejemnik: dražljaj je vzburil receptor; kožni, okušalni receptorji; receptor za toploto ♪
- receptúra -e ž (ȗ) 1. navodilo s podatki o vrsti, količini snovi in postopku zlasti za industrijsko pripravo, izdelavo česa: spremeniti recepturo; izdelovati klobase po preizkušeni recepturi; receptura sadnega sirupa ∙ žarg. strojiti po novi recepturi na nov način, po novem postopku; knjiž. v učbeniku je poseben del z recepturami za narodne jedi recepti 2. farm. izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu: farmacevt mora biti pri recepturi zelo natančen; receptura in galenika // lekarniški oddelek za izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu ♪
- recesíja -e ž (ȋ) ekon. nazadovanje, upadanje gospodarske aktivnosti: gospodarstvu grozi recesija; zaradi recesije se je brezposelnost povečala; obdobje recesije; recesija, depresija in kriza / med recesijo je podjetje propadlo / gospodarska recesija ♪
- recesíven -vna -o prid. (ȋ) biol. ki se v paru z različnim ne izraža, prikrit: recesivni geni; dominanten in recesiven / ta lastnost je recesivna ♦ med. recesivna bolezen bolezen, ki se pojavi, kadar osebek podeduje od obeh staršev isti recesivni gen recesívno prisl.: recesivno deden ♪
- recidív -a m (ȋ) 1. knjiž. ponovna pojavitev česa slabega, nezaželenega: boriti se proti recidivu malomeščanstva; recidivi nasilja / kapitalistični recidivi 2. med. ponovitev bolezni pri istem bolniku: bolnik naj se varuje, ker so mogoči recidivi; recidiv malarije, tuberkuloze ♪
- recidíva -e ž (ȋ) 1. knjiž. ponovna pojavitev česa slabega, nezaželenega: šovinistični izbruhi pričajo o recidivi preteklosti; recidiva sovraštva / še zmeraj obstajajo recidive birokratizma 2. med. ponovitev bolezni pri istem bolniku: recidiva malarije je pogosta; znaki recidive ♪
- recidívnost -i ž (ȋ) 1. jur. dejstvo, pojav, da že obsojeni stori novo kaznivo dejanje, povratništvo: vzroki recidivnosti 2. med. dejstvo, pojav, da se bolezen ponovi, ponavlja pri istem bolniku: verjetnost recidivnosti je pri tej bolezni velika ♪
- reciprocitéta -e ž (ẹ̑) knjiž. recipročnost: nuditi olajšave na osnovi reciprocitete ♪
- recipróčen -čna -o prid. (ọ̑) povezan s čim enakim, ustreznim kot povračilom; vzajemen, obojestranski: recipročna korist, usluga / recipročen dogovor, sporazum // medsebojno povezan, odvisen: recipročen vpliv; sposobnost in veselje do učenja sta recipročna ◊ jur. recipročno načelo načelo, po katerem priznava država drugi državi ali njenim državljanom določene pravice, ugodnosti s pogojem, da jih tudi druga država priznava njej oziroma njenim državljanom; mat. recipročna vrednost ulomka obratna vrednost ulomka; recipročni števili števili, katerih produkt je enak ena recipróčno prisl.: recipročno pospeševati turizem ♪
- recipróčnost -i ž (ọ̑) dejstvo, da je kaj povezano s čim enakim, ustreznim kot povračilom: sporazum o pravicah manjšin temelji na recipročnosti ♦ jur. formalna recipročnost dejstvo, da tuji državljani recipročno uživajo iste pravice kot domači državljani; materialna recipročnost dejstvo, da tuji državljani uživajo iste pravice kot državljani te države v določeni tuji državi; načelo recipročnosti načelo, po katerem priznava država drugi državi ali njenim državljanom določene pravice, ugodnosti s pogojem, da jih tudi druga država priznava njej oziroma njenim državljanom // medsebojna povezanost, odvisnost: recipročnost uspešnosti in veselja ♪
- recitácija -e ž (á) umetniško branje, podajanje (pesniškega) teksta: recitacija znane pesmi; besedilo je primerno za recitacijo / zborna recitacija / poslušati recitacijo; na sporedu proslave je bilo tudi nekaj recitacij ● indijanske pesmi so pogosto le monotona recitacija petje, pri katerem se podajajo besede na način, ki je govor in petje hkrati ♪
48.230 48.255 48.280 48.305 48.330 48.355 48.380 48.405 48.430 48.455