Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (4.826-4.850)
- justiciár -ja m (á) zgod., do odprave tlačanstva uradnik pri zemljiškem gospodu, ki opravlja sodne posle: sprejeti v službo justiciarja ♪
- justíčen -čna -o prid. (ȋ) knjiž. soden, pravosoden: justična praksa / justično področje ♦ jur. justični umor zmotna sodba, s katero se izreče smrtna kazen in je ta tudi izvršena, sodni umor; justična zmota zmota v ugotavljanju dejstev ali uporabi prava, zaradi katere je sodna odločba napačna, sodna zmota ♪
- justificíranec -nca m (ȋ) knjiž. oseba, nad katero je bila izvršena smrtna kazen, usmrčena oseba: pokopati justificirance ♪
- justificírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. izvršiti smrtno kazen, usmrtiti: justificirati obsojence; stranko so prepovedali, voditelje pa justificirali justificíran -a -o: justificirane osebe ♪
- justifikácija -e ž (á) knjiž. izvršitev smrtne kazni, usmrtitev: opraviti justifikacijo; justifikacija organizatorjev odpora; opis justifikacije ♪
- justíranje -a s (ȋ) glagolnik od justirati: justiranje žarnice pri projektorju ♪
- justírati -am dov. in nedov. (ȋ) teh. dati v položaj, ki je najprimernejši za ustrezno delovanje; naravnati, uravnati: justirati kamero ◊ tisk. justirati kliše s podlago ga naravnati na predpisano višino; izravnati kliše ♪
- júškniti -em dov. (ú ȗ) nar. zavriskati, zaukati: zamahnil je s palico v pozdrav in kratko jušknil ♪
- jutríti se -ím se nedov. (ȋ í) brezoseb., knjiž. daniti se: nekoliko se je že jutrilo, ko so se vračali ♪
- júžinati -am nedov. (ú) nar. jesti kosilo; kositi: opoldne južinajo; klicati južinat ♪
- júžiti se -im se nedov. (ú ȗ) brezoseb., knjiž. postajati pod vplivom južnega vetra topleje: po novem letu se je južilo ♪
- kabalístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kabaliste ali kabalistiko: kabalistični simboli, znaki / stare kabalistične knjige; kabalistična mistika besed in številk / delal je kabalistične čarovnije ♪
- kabalístika -e ž (í) 1. zlasti v srednjem veku, v židovski filozofiji in religiji proučevanje, raziskovanje kabale: posvečati se kabalistiki / biblijska kabalistika 2. knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: to je kabalistika, ne pa znanost / znala je ugibati iz kart, a ni nikomur izdala te svoje kabalistike ♪
- kabaretíst -a m (ȋ) kdor nastopa v kabaretu: duhovit kabaretist in konferansje ♪
- kabaretístka -e ž (ȋ) ženska, ki nastopa v kabaretu: kabaretistka in pevka kupletov ♪
- kablírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. žarg. položiti, napeljati kabel: kablirali so telefonsko in telegrafsko omrežje 2. ptt sporočiti po kablu: kablirala mu je o bratovi smrti ♪
- kacáti -ám nedov. (á ȃ) 1. nar. mazati, packati: otroci kacajo z blatom po zidu; pazi, nikar se ne kacaj 2. ekspr., navadno v zvezi s sneg padati v debelih kosmih: z nizkega neba je začel kacati moker sneg / med mu kaca z žlice na mizo kaplja, pada ♪
- káčiti -im nedov. (á ȃ) knjiž. zelo jeziti, dražiti: ugovarjanje ga je kačilo ♪
- kadencírati -am dov. in nedov. (ȋ) muz. končati glasbeno misel, skladbo z zaporedjem akordov: pianist je kadenciral temo vedno na drugačen način kadencíran -a -o: kadencirano petje ♪
- kadíti -ím nedov., kajèn (ȋ í) 1. vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: prižgal si je cigareto in kadil; že ves večer kadi; kaditi opij, tobak / kaditi cigareto, cigaro / za skednjem smo dečki kadili suh srobot / ne kadi in ne pije; strastno kaditi; ponudil mu je zavojček cigaret: kadite? Hvala, ne kadim; ekspr. ali se pri vas doma kadi? ali pri vas doma kadite; kadi ko Turek veliko, pogosto / z nedoločnikom odvaditi se kaditi / kot opozorilo kaditi prepovedano 2. povzročati, da se dela, razširja dim: v vinogradu kadijo / v krščanskem okolju ob praznikih so kadili po hiši, kašči in hlevu; kaditi
s kadilnico / ekspr. kamin, peč kadi se kadi; žarg., avt. avto kadi iz izpušne cevi prihaja gost dim 3. izpostavljati delovanju dima, zaradi konzerviranja; prekajevati: kaditi meso / kaditi sode z žveplom žveplati 4. ekspr., z dajalnikom izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: vsi kadijo novemu županu; zdaj mi pa že preveč kadiš; drug drugemu (si) kadita / star. kadil ne bom več vaju brez preudarka (F. Prešeren) kadíti se 1. delati, oddajati dim: peč se kadi; mokra drva so tlela in se kadila // delati, oddajati hlape: kislina se kadi / žganci se kadijo v skledi 2. brezoseb. izraža razširjanje, obstoj
dima, hlapov v zraku, prostoru: iz dimnika, iz peči se kadi; iz lonca, od živine se kadi / ekspr. v sobi se je kadilo, da so nas pekle oči // izraža razširjanje, obstoj drobnih delcev v zraku: poškropila je tla z vodo, da se pri pometanju ne bi kadilo; za drvečo čredo se je kadilo / ekspr. na skednju se je kadilo (od) plev, prahu bilo je zelo veliko plev, prahu ● ekspr. dež, sneg se kadi (močno) dežuje, sneži z vetrom; ekspr. bežal je, tekel je, da se je (vse) kadilo (za njim) zelo hitro; ekspr. kolne, laže, da se kar kadi zelo kadèč -éča -e: kadeč cigareto, se je udobno zleknil; iz kadečih se loncev je prijetno dišalo; počasi je srebal kadečo se kavo; kadeča se kislina ♪
- kadmírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. prekrivati kovino s tanko plastjo kadmija: kadmirati kovinske dele proti rji kadmíran -a -o: kadmirani vijaki ♪
- kadrírati -am nedov. in dov. (ȋ) film. določati obliko, vsebino, število kadrov: ta režiser zna dobro kadrirati / kadrirati film kadríran -a -o: prizori so posrečeno kadrirani ♪
- kadrováti -újem nedov. (á ȗ) publ. usposabljati, pridobivati delavce za določeno področje, stroko: kadrovali so mlade ljudi / starejše delavce so kadrovali iz agrarnih področij ♪
- kahéktičen -čna -o prid. (ẹ́) med. izčrpan, oslabel: kahektičen bolnik ♪
- kahljáti se -ám se nedov. (á ȃ) redko hahljati se: vedno se kahlja ♪
4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926