Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (4.826-4.850)



  1.      justiciár  -ja m (á) zgod., do odprave tlačanstva uradnik pri zemljiškem gospodu, ki opravlja sodne posle: sprejeti v službo justiciarja
  2.      jusčen  -čna -o prid. () knjiž. soden, pravosoden: justična praksa / justično področje ♦ jur. justični umor zmotna sodba, s katero se izreče smrtna kazen in je ta tudi izvršena, sodni umor; justična zmota zmota v ugotavljanju dejstev ali uporabi prava, zaradi katere je sodna odločba napačna, sodna zmota
  3.      justificíranec  -nca m () knjiž. oseba, nad katero je bila izvršena smrtna kazen, usmrčena oseba: pokopati justificirance
  4.      justificírati  -am dov. in nedov. () knjiž. izvršiti smrtno kazen, usmrtiti: justificirati obsojence; stranko so prepovedali, voditelje pa justificirali justificíran -a -o: justificirane osebe
  5.      justifikácija  -e ž (á) knjiž. izvršitev smrtne kazni, usmrtitev: opraviti justifikacijo; justifikacija organizatorjev odpora; opis justifikacije
  6.      jusranje  -a s () glagolnik od justirati: justiranje žarnice pri projektorju
  7.      jusrati  -am dov. in nedov. () teh. dati v položaj, ki je najprimernejši za ustrezno delovanje; naravnati, uravnati: justirati kamero ◊ tisk. justirati kliše s podlago ga naravnati na predpisano višino; izravnati kliše
  8.      júškniti  -em dov.) nar. zavriskati, zaukati: zamahnil je s palico v pozdrav in kratko jušknil
  9.      jutríti se  -ím se nedov. ( í) brezoseb., knjiž. daniti se: nekoliko se je že jutrilo, ko so se vračali
  10.      júžinati  -am nedov. (ú) nar. jesti kosilo; kositi: opoldne južinajo; klicati južinat
  11.      júžiti se  -im se nedov.) brezoseb., knjiž. postajati pod vplivom južnega vetra topleje: po novem letu se je južilo
  12.      kabalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kabaliste ali kabalistiko: kabalistični simboli, znaki / stare kabalistične knjige; kabalistična mistika besed in številk / delal je kabalistične čarovnije
  13.      kabalístika  -e ž (í) 1. zlasti v srednjem veku, v židovski filozofiji in religiji proučevanje, raziskovanje kabale: posvečati se kabalistiki / biblijska kabalistika 2. knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: to je kabalistika, ne pa znanost / znala je ugibati iz kart, a ni nikomur izdala te svoje kabalistike
  14.      kabarest  -a m () kdor nastopa v kabaretu: duhovit kabaretist in konferansje
  15.      kabarestka  -e ž () ženska, ki nastopa v kabaretu: kabaretistka in pevka kupletov
  16.      kablírati  -am dov. in nedov. () 1. žarg. položiti, napeljati kabel: kablirali so telefonsko in telegrafsko omrežje 2. ptt sporočiti po kablu: kablirala mu je o bratovi smrti
  17.      kacáti  -ám nedov.) 1. nar. mazati, packati: otroci kacajo z blatom po zidu; pazi, nikar se ne kacaj 2. ekspr., navadno v zvezi s sneg padati v debelih kosmih: z nizkega neba je začel kacati moker sneg / med mu kaca z žlice na mizo kaplja, pada
  18.      káčiti  -im nedov.) knjiž. zelo jeziti, dražiti: ugovarjanje ga je kačilo
  19.      kadencírati  -am dov. in nedov. () muz. končati glasbeno misel, skladbo z zaporedjem akordov: pianist je kadenciral temo vedno na drugačen način kadencíran -a -o: kadencirano petje
  20.      kadíti  -ím nedov., kajèn ( í) 1. vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: prižgal si je cigareto in kadil; že ves večer kadi; kaditi opij, tobak / kaditi cigareto, cigaro / za skednjem smo dečki kadili suh srobot / ne kadi in ne pije; strastno kaditi; ponudil mu je zavojček cigaret: kadite? Hvala, ne kadim; ekspr. ali se pri vas doma kadi? ali pri vas doma kadite; kadi ko Turek veliko, pogosto / z nedoločnikom odvaditi se kaditi / kot opozorilo kaditi prepovedano 2. povzročati, da se dela, razširja dim: v vinogradu kadijo / v krščanskem okolju ob praznikih so kadili po hiši, kašči in hlevu; kaditi s kadilnico / ekspr. kamin, peč kadi se kadi; žarg., avt. avto kadi iz izpušne cevi prihaja gost dim 3. izpostavljati delovanju dima, zaradi konzerviranja; prekajevati: kaditi meso / kaditi sode z žveplom žveplati 4. ekspr., z dajalnikom izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: vsi kadijo novemu županu; zdaj mi pa že preveč kadiš; drug drugemu (si) kadita / star. kadil ne bom več vaju brez preudarka (F. Prešeren) kadíti se 1. delati, oddajati dim: peč se kadi; mokra drva so tlela in se kadila // delati, oddajati hlape: kislina se kadi / žganci se kadijo v skledi 2. brezoseb. izraža razširjanje, obstoj dima, hlapov v zraku, prostoru: iz dimnika, iz peči se kadi; iz lonca, od živine se kadi / ekspr. v sobi se je kadilo, da so nas pekle oči // izraža razširjanje, obstoj drobnih delcev v zraku: poškropila je tla z vodo, da se pri pometanju ne bi kadilo; za drvečo čredo se je kadilo / ekspr. na skednju se je kadilo (od) plev, prahu bilo je zelo veliko plev, prahuekspr. dež, sneg se kadi (močno) dežuje, sneži z vetrom; ekspr. bežal je, tekel je, da se je (vse) kadilo (za njim) zelo hitro; ekspr. kolne, laže, da se kar kadi zelo kadèč -éča -e: kadeč cigareto, se je udobno zleknil; iz kadečih se loncev je prijetno dišalo; počasi je srebal kadečo se kavo; kadeča se kislina
  21.      kadmírati  -am nedov. in dov. () teh. prekrivati kovino s tanko plastjo kadmija: kadmirati kovinske dele proti rji kadmíran -a -o: kadmirani vijaki
  22.      kadrírati  -am nedov. in dov. () film. določati obliko, vsebino, število kadrov: ta režiser zna dobro kadrirati / kadrirati film kadríran -a -o: prizori so posrečeno kadrirani
  23.      kadrováti  -újem nedov.) publ. usposabljati, pridobivati delavce za določeno področje, stroko: kadrovali so mlade ljudi / starejše delavce so kadrovali iz agrarnih področij
  24.      kahéktičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. izčrpan, oslabel: kahektičen bolnik
  25.      kahljáti se  -ám se nedov.) redko hahljati se: vedno se kahlja

   4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA