Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (47.855-47.879)
- razjasnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razjasniti: nenadna razjasnitev / novejše študije so pripomogle k razjasnitvi nekaterih vprašanj / jutri bo oblačno s kratkotrajnimi razjasnitvami ♪
- razjásnjenje tudi razjasnjênje -a s (ȃ; é) glagolnik od razjasniti: potrebno bi bilo razjasnjenje nekaterih podrobnosti / v razjasnjenje povedati ♪
- razjasnjevánje -a s (ȃ) glagolnik od razjasnjevati: razjasnjevanje dejstev, stališč / njegovo razjasnjevanje se nam ni zdelo verjetno ♪
- razjédanje -a s (ẹ́) glagolnik od razjedati: zavarovati cevi pred razjedanjem / razjedanje zemeljskega površja zaradi delovanja tekoče vode ♪
- razkáčenost -i ž (ȃ) ekspr. velika jeza, razdraženost: razkačenost ga je minila; posmehovanje jo je spravilo v razkačenost / v razkačenosti ga je udaril ♪
- razkazoválen -lna -o prid. (ȃ) ki s kazanjem svoje spretnosti, dovršenosti vzbuja pozornost, občudovanje: razkazovalno vedenje otrok ♪
- razkazovánje -a s (ȃ) glagolnik od razkazovati: razkazovanje hiše / nasprotovati javnemu razkazovanju čustev ♪
- razkísanje -a s (ȋ) glagolnik od razkisati: razkisanje jedi z dodajanjem vode / razkisanje vina ♪
- razkladálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razkladanje: razkladalna naprava / razkladalna postaja; razkladalno pristanišče / skrajšati razkladalni čas ♪
- razkladalíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se razklada: urediti razkladališče / razkladališče lesa ♪
- razkládanje -a s (ȃ) glagolnik od razkladati: razkladanje lesa, tovora / naprave za razkladanje ladij / dolgočasila ga je z razkladanjem svojih težav ♪
- razklánec -nca m (á) knjiž. razklan, razdvojen človek: glavni junak romana je tipičen razklanec ♪
- razklánost -i ž (á) stanje razklanega: razklanost debla / razklanost na različne države je bila za narod usodna; ekspr. razredna razklanost buržoazne družbe / njegova razklanost se je še večala; v sebi je čutila veliko razklanost; živeti v razklanosti; moralna razklanost / duševna, notranja razklanost ● knjiž. razklanost med resničnostjo in ideali neskladnost, nasprotje ♪
- razklòn -ôna m (ȍ ó) fiz. razstavitev na spektralne barve: proučevati razklon; razklon svetlobnega curka, svetlobe ● publ. anketa je pokazala velike razklone v načinu preživljanja prostega časa razlike ♪
- razklòp -ópa in -ôpa m (ȍ ọ́, ó) glagolnik od razklopiti: razklop pasti / avtomatičen razklop naprave / razklop rude; razklop s kislino ♪
- razkòl -ôla m (ȍ ó) 1. ločitev v dele, skupine: nasprotujoča si stališča so povzročila razkol; razkol cerkve; razkol v stranki / politični, verski razkol ♦ rel. vzhodni razkol razcepitev krščanske cerkve na katoliško in pravoslavno leta 1054 // stanje po taki ločitvi: razkol je trajal več let 2. knjiž. razdvojenost, razklanost: v sebi je čutila razkol / duševni, notranji razkol ● knjiž. razkol med teorijo in prakso neskladje, neskladnost; cepljenje v razkol pri katerem se cepič vtakne v zarezo debelejše podlage ♪
- razkólen 1 -lna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki se da razklati: ta les je razkolen ♦ min. razkolna ploskev ploskev, po kateri se kristal loči v dele ♪
- razkólnik -a m (ọ̑) 1. za pripadnike določene krščanske veroizpovedi pripadnik cerkve, ki se je odcepila od določene cerkve: preganjati razkolnike; razkolniki in krivoverci / vzhodni razkolniki ∙ knjiž. upam, da me zaradi tega ne boste razglasili za razkolnika človeka, čigar nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami 2. pripadnik ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od pravoslavne cerkve: razkolniki so ohranili stare obrede ♪
- razkólništvo -a s (ọ̑) za pripadnike določene krščanske veroizpovedi pripadnost cerkvi, ki se je odcepila od določene cerkve: preganjali so ga zaradi razkolništva / knjiž. prepovedati širjenje razkolništva krive vere ∙ knjiž. raje vam zdaj povem, da mi pozneje ne boste očitali razkolništva da moji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami ♪
- razkólnost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost razkolnega, cepljivega: razkolnost hrastovega lesa ♦ min. značilnost rudnine, da se da njen kristal zaradi svoje zgradbe ločiti v dele po določenih ploskvah ♪
- razkopanína -e ž (í) knjiž., redko razkopano zemljišče: na razkopanini so začeli graditi blok ♪
- razkopávanje -a s (ȃ) glagolnik od razkopavati: razkopavanje zemlje / razkopavanje cest ♪
- razkorák -a m (ȃ) 1. široka razmaknitev nog: razkorak se mu ni posrečil; narediti, povečati razkorak / iztegniti noge v razkorak razkoračiti jih; postaviti se v razkorak razkoračiti se 2. publ. neskladje, neskladnost: razkorak v gospodarskem razvoju dežele; razkorak med besedami in dejanji; razkorak med rastjo proizvodnje in kupno močjo / moje pojmovanje ni v razkoraku s tvojim je enako, ni nasprotno tvojemu ♪
- razkósanje -a s (ọ̑) glagolnik od razkosati: razkosanje posestva / razkosanje živali ♪
- razkosávanje -a s (ȃ) glagolnik od razkosavati: razkosavanje zemljišč / razkosavanje perutnine ♪
47.730 47.755 47.780 47.805 47.830 47.855 47.880 47.905 47.930 47.955