Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (47.330-47.354)


  1.      púrpur  -ja m (ȗ) knjiž. vijoličasto rdeča barva: purpur svilene tkanine // škrlat: barvati s purpurjem / kardinali v purpurju ♪
  2.      púst  -a m (ȗ) 1. dnevi pred pustnim torkom in ta dan sam: pust se bliža; ob pustu je bilo; še pred pustom se bosta poročila / praznovati pusta; našemiti se za pusta; oblekel se je kot za pusta neprimerno, smešno 2. etn. moška lutka iz slame, cunj, ki se v teh dneh ob norčijah vozi okoli: narediti pusta / pokopavati pusta šega, da se dan po pustnem torku taka lutka vozi v sprevodu in nato vrže v vodo, sežge 3. nar. maškara, pustna šema: po vasi hodijo pusti ● ekspr. pust ga je pobodel slabo se počuti zaradi nezmernega uživanja hrane, pijače ob pustu; drži se kot pust v pratiki čemerno ♪
  3.      púst  -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú) 1. ki ima malo rastlinja ali je brez njega in je nenaseljen: pred njimi se je razprostiral kamnit, pust svet / njive so še puste prazne, neobdelane 2. ki povzroča duševno stanje neugodja a) zaradi praznosti, enoličnosti: pozimi je park pust; puste, mračne sobe; ravnina se mi zdi pusta / ob nedeljah so ulice puste / pusti dnevi; njeno življenje je pusto b) zaradi bledosti, neizrazitosti: puste barve; pusto nebo / pusto jesensko vreme c) zaradi nezanimivosti, dolgočasnosti: pusto govorjenje, opisovanje č) zaradi nezanimivega, nezabavnega govorjenja, vedenja: pust človek; ne bodi tako pust 3. ki nima, ne vsebuje (dosti) maščobe, sokov: pusto meso ● zastar. prodajati v pusto ceno, za pusto ceno skoraj zastonj; star. pusta kmetija opuščena, zapuščena; star. pusto upanje prazno ◊ agr. pusti sir sir, ki ima (v suhi snovi) do 15 odstotkov maščobe; kozm. pusta koža izsušena in premalo mastna pústo tudi pustó prisl.: pusto se držati / v povedni rabi bilo ji je pusto pri srcu ♪
  4.      pústa  -e ž (ū) 1. obširen travnat svet na Madžarskem: pasti konje na pusti, v pusti / obdelane, zasejane puste / madžarska pusta 2. knjiž. pust, odmaknjen kraj; pustota: ni hotel živeti v tej pusti ♪
  5.      pustolóvec  -vca m (ọ̑) kdor išče, ljubi pustolovščine: po svoji naravi je nemirnež in pustolovec; mladostni pustolovec // slabš. kdor se loti nevarnih, tveganih dejanj: politični pustolovci ♪
  6.      pustolóvščina  -e ž (ọ̑) nenavaden, vznemirljiv doživljaj: pripovedovala je o svojih pustolovščinah; prevzela ga je želja po pustolovščinah / spuščati se v ljubezenske pustolovščine // nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: hitra vožnja je nevarna pustolovščina; politična pustolovščina ♪
  7.      pustóšenje  -a s (ọ̄) glagolnik od pustošiti: pustošenje dežele ♪
  8.      pustóšnik  -a m (ọ̑) knjiž. dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi in velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju; črni lučnik: sadovnjak je bil preraščen s koprivami in pustošnikom ♪
  9.      pustôta  -e ž (ó) 1. pust, neobdelan svet: spremeniti pustoto v rodovitno polje; pustote in gmajne ♦ zgod. pustota v fevdalizmu opustela, neobdelana kmetija 2. ekspr. pust, odmaknjen kraj: ni hotel več živeti v tej pustoti 3. redko pustost: pustota pokrajine ♪
  10.      pustótnik  -a m (ọ̑) knjiž. dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi in velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju; črni lučnik: dvorišče, zaraslo z lobodo in pustotnikom; pustotnik ruskih step ♪
  11.      pustovánje  -a s (ȃ) glagolnik od pustovati1: organizirati pustovanje / izlet je bil združen z veselim pustovanjem ♪
  12.      púša 1 -e ž (ū) teh. kratki cevi podoben kovinski vložek, ki se namesti v izvrtino zaradi zmanjšanja njenega premera: natakniti, zamenjati pušo; jeklena puša; puša pri kolesu; puša in os / ležajna, vrtalna puša ● star. vtikalna puša vtičnica ♪
  13.      púša 2 -e ž (ȗ) star. puška: streljati s pušo ♪
  14.      púšča  -e ž (ú) 1. pust, neobdelan svet: vse pušče hoče obdelati; njive, travniki in pušče / star.: puščati njive v puščo, v pušči neobdelane; dosti kmetij je v pušči neobdelanih, opuščenih 2. redko puščoba: pušča in dolgčas ● ekspr. nočem več živeti v tej pušči pustem, odmaknjenem kraju; knjiž., redko vihar v pušči v puščavi ♪
  15.      puščálo  -a s (á) nekdaj priprava za puščanje krvi: s puščalom odpreti bolniku žilo ♪
  16.      púščanje  -a s (ú) glagolnik od puščati: puščanje obvestil pri vratarju / puščanje posode / puščanje krvi ♪
  17.      puščáva  -e ž (ȃ) 1. obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva: potovati skozi puščavo; zelenice v puščavi / kamnita, peščena puščava; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod; ekspr. sinovi puščave puščavski nomadi, beduini // ekspr., navadno s prilastkom pust, nerodoviten svet: še kozo je težko prehraniti v tej puščavi 2. ekspr., navadno s prilastkom pust, odmaknjen kraj: kazensko so ga premestili v hribovsko puščavo; v tej puščavi ni nobene zabave 3. ekspr., s prilastkom kar je, se zdi zaradi odsotnosti določenih lastnosti, stvari pusto, prazno: morska puščava / puščava misli, srca; puščava življenja ● ekspr. spremeniti mesto v puščavo opustošiti, porušiti ga; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha ♪
  18.      puščávnik  -a m (ȃ) 1. rel. kdor živi iz verskih nagibov v samoti, proč od drugih ljudi: postati puščavnik; živi kot puščavnik osamljeno 2. ekspr. kdor živi osamljeno, proč od drugih ljudi: ne bodi tak puščavnik, pojdi z nami ♪
  19.      puščávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na puščavo: puščavske značilnosti / puščavski pesek; puščavski veter; puščavska ljudstva ♦ zool. puščavski ris ris z velikimi uhlji, ki živi v stepah in puščavah Afrike in Azije, Caracal caracal ♪
  20.      puščíca  in púščica -e ž (í; ȗ) 1. tanka, lahka palica, z navadno v obliki strešice okrepljeno konico na eni strani, za streljanje z lokom: puščica prileti, švigne, švistne; izstreliti puščico; prožiti puščice; zadeti s puščico; zastrupljena puščica; ekspr. oblak puščic; lok in puščice; švigniti kot puščica 2. taki palici podobno znamenje za označevanje smeri, mesta: puščice kažejo pot proti vrhu; puščice na sliki / smerne puščice / puščica v slovarju opozarja na boljšo, pogostejšo besedo 3. lit. kratka pesem, ki na oster in duhovit način govori o kaki osebi, stvari ali dogodku; epigram: Prešernove puščice ● ekspr. te puščice letijo na vodstvo ostri, zbadljivi očitki; knjiž., ekspr. zadela ga je Amorjeva puščica zaljubil se je; ekspr. jezne puščice iz oči ostri pogledi ♪
  21.      puščíčar  in púščičar -ja m (ȋ; ȗ) knjiž. kdor piše epigrame: satiriki, komediografi in puščičarji ♪
  22.      puščíčast  in púščičast -a -o prid. (í; ȗ) podoben puščici: puščičasta oblika regratovih listov ♦ aer. puščičasto krilo krilo, ki tvori z osjo trupa ostri kot; bot. puščičasti listi; teh. puščičasto ozobje ozobje, pri katerem so zobje zaviti v obliki črke V ♪
  23.      puščôba  -e ž (ó) ekspr. lastnost, značilnost puščobnega: puščoba pokrajine / v tej puščobi nočem več živeti / njegova puščoba se je prijela tudi drugih / pooseb. ne bodi taka puščoba ♪
  24.      puščôben  -bna -o prid. (ó ō) ekspr. ki zaradi pustosti povzroča naveličanost, duševno neugodje: puščoben prostor; puščobna pokrajina; vse je bilo prazno in puščobno / puščoben zimski dan; puščobno vreme / puščoben pogovor / puščoben človek ♪
  25.      puščôbnost  -i ž (ó) ekspr. lastnost, značilnost puščobnega: puščobnost pokrajine / naveličal se je puščobnosti na podeželju / občutek puščobnosti ♪

   47.205 47.230 47.255 47.280 47.305 47.330 47.355 47.380 47.405 47.430  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA