Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (47.180-47.204)



  1.      psálm  -a m () vsaka od sto petdesetih pesmi, ki sestavljajo enoto svetega pisma: brati, peti psalme / spokorni, zahvalni psalmi / Knjiga psalmov ◊ muz. skladba za to pesem
  2.      psalmodíja  -e ž () rel. petje, recitiranje psalmov: poslušati psalmodijo; enolična psalmodija
  3.      psálter  -ja m (á) rel. knjiga psalmov: peti iz psalterja / prevesti psalter
  4.      psaltêrij  -a m (é) 1. muz. antično in srednjeveško glasbilo, podobno citram: peti psalme ob spremljavi psalterija 2. rel. knjiga psalmov: samostan hrani star psalterij in antifonarij
  5.      psárna  -e ž () 1. knjiž. kraj, prostor za vzrejo psov: iz psarne se sliši lajanje 2. vet. podjetje za vzrejo rodovniških psov: imeti psarno; kupiti psa v znani psarni
  6.      psévdo...  predpona v sestavljenkah (ẹ̑) nanašajoč se na a) lažen, navidezen: psevdodemokracija, psevdoznanstven b) nepravi, nepristen: psevdogotika, psevdonaroden
  7.      psévdohistóričen  -čna -o prid. (ẹ̑-ọ́) ki v resnici ni zgodovinski: psevdohistorični dogodki / psevdohistorični predmeti
  8.      psévdoklásičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) ki posnema klasično grško in rimsko umetnost: psevdoklasična umetnost ♦ lit. psevdoklasična poetika
  9.      psévdokultúra  -e ž (ẹ̑-) lažna, navidezna kultura: obsoditi psevdokulturo
  10.      psévdonároden  -dna -o prid. (ẹ̑-á) ekspr. ki v resnici ni naroden: psevdonarodne značilnosti / psevdonarodne pesmi
  11.      psevdoním  -a m () ime, priimek, ki ga uporabljajo zlasti avtorji, pisatelji, da prikrijejo svoje pravo ime; izmišljeno ime, skrivno ime: pisatelj je uporabljal različne psevdonime; psevdonim Lovra Kuharja je Prežihov Voranc / objavljati članke, pesmi pod psevdonimom; skrivati se za psevdonimom
  12.      psevdonímen  -mna -o prid. () nanašajoč se na psevdonim: psevdonimni pesnik / anonimni in psevdonimni podlistki psevdonímno prisl.: psevdonimno objaviti knjigo
  13.      psévdoproblém  -a m (ẹ̑-ẹ̑) knjiž. lažni, navidezni problem: razglasiti problem za psevdoproblem; nesmiselni psevdoproblemi
  14.      psíček  -čka m () manjšalnica od pes: na vrvici voditi kodrastega psička / psiček jazbečar / psica s psički / porcelanast psiček
  15.      psíha 1 -e ž () duševnost: vplivati na psiho mladostnika; značilnosti ženske psihe / psiha množic, naroda / raziskovati psiho živali
  16.      psíha 2 -e ž () nizka omara z velikim stoječim ogledalom: na psihi je imela toaletne potrebščine; pred psiho pomerjati obleko
  17.      psihiáter  -tra m (á) zdravnik specialist za psihiatrijo: pregledal ga je psihiater / iti k psihiatru
  18.      psíhičen  -čna -o prid. (í) duševen: psihični pojavi, procesi; psihične bolezni, motnje; psihičen in fizičen / živeti pod psihičnim pritiskom; opisovanje psihičnega stanja ♦ med. psihični šok; psih. psihični avtomatizem psíhično prisl.: psihično nerazvit, uravnovešen
  19.      psíhika  -e ž (í) knjiž. duševnost: prodreti v psihiko posameznika; mladostnikova, otrokova psihika
  20.      psíhoanalíza  -e ž (-) psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize // na tem nauku temelječa metoda zdravljenja duševnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij
  21.      psíhodiagnóza  -e ž (-ọ̑) psih. spoznavanje posameznikove osebnosti ali njenih osebnostnih lastnosti: otroke so pošiljali na opazovanje in psihodiagnozo / opraviti psihodiagnozo
  22.      psíhodinámičen  -čna -o prid. (-á) psih. nanašajoč se na človekovo doživljanje, vedênje kot posledico motivov in nagonov: psihodinamični procesi / psihodinamična teorija
  23.      psíhofízičen  -čna -o prid. (-í) duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni ◊ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije
  24.      psíhofiziolóški  -a -o prid. (-ọ̑) duševen in fiziološki v medsebojnem odnosu: govorjenje je psihofiziološki proces / psihofiziološke sposobnosti
  25.      psihografíja  -e ž () psih. opisovanje duševnih značilnosti posameznika ali skupine: področje psihografije; biografija in psihografija

   47.055 47.080 47.105 47.130 47.155 47.180 47.205 47.230 47.255 47.280  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA