Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (47.155-47.179)
- prvínski -a -o prid. (ȋ) 1. dan s samim nastankom, naravo: prvinski občutki; nagon po samoohranitvi je prvinski 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja: ti ljudje so še prvinski / divja, prvinska pokrajina // ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prvinski izbruh strasti ● knjiž. prvinske oblike likovnega izražanja osnovne, najenostavnejše prvínsko prisl.: prvinsko zdrav smisel za stvarnost ♪
- prvoaprílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prvi april: prvoaprilski rok / smejati se prvoaprilskim šalam ♪
- prvobíten -tna -o prid., prvobítnejši (í ȋ) knjiž. 1. prvoten, osnoven: gorska dolina je še ohranila prvobitno podobo / odkriti sledove prvobitnih prebivalcev ♦ ekon. prvobitna akumulacija kapitala prvotna akumulacija kapitala 2. prvinski, neponarejen: prvobitne moči v človeku; prvobitna življenjska sla ♪
- prvobítnost -i ž (í) knjiž. prvotno, osnovno bistvo: dokopati se do prvobitnosti vsega // prvinskost, neponarejenost: doživeti gorsko pokrajino v njeni prvobitnosti / prvobitnost primitivnih plemen ♪
- prvobórec -rca m (ọ̑) 1. udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 ali prvi organizator ljudske vstaje: na srečanju so prvoborci obujali spomine na partizanske čase; odkritje spominske plošče prvoborcu 2. publ. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoborci za socializem, lepše življenje ♪
- prvoléten -tna -o prid. (ẹ̑) redko ki je v prvem letu starosti: prvoletni otrok / prvoletna rastlina ♪
- prvolétnik -a m (ẹ̑) redko 1. dijak ali slušatelj prvega letnika: predavanje je bilo za prvoletnike fakultet 2. otrok ali žival v prvem letu starosti: duševni razvoj prvoletnika ♪
- prvoméstnik -a m (ẹ̑) zastar. predsednik, načelnik: izvoliti prvomestnika ♪
- pŕvonagrajênka -e ž (ȓ-é) ženska, ki dobi prvo nagrado: čestitati prvonagrajenki ♪
- pŕvoplasíran -a -o prid. (ȓ-ȋ) ki pri tekmovanju doseže prvo mesto: prvoplasirana ekipa pŕvoplasírani -a -o sam.: izenačiti se po točkah s prvoplasiranim; prvoplasirana je dobila diplomo in nagrado ♪
- pŕvopristópnik -a m (ȓ-ọ̑) alp. alpinist, ki prvi pripleza na kak vrh ali prvi prepleza kako plezalno smer: postati prvopristopnik ♪
- pŕvorazréden -dna -o prid. (ȓ-ẹ̑) ki je po kakovosti, pomembnosti na prvem mestu: prvorazredno blago je seveda dražje // ekspr. prvovrsten, odličen: kuhinja tega hotela je prvorazredna / prvorazredni pisatelj ● publ. to je prvorazrednega pomena je zelo pomembno; ekspr. prvorazredna senzacija zelo velika ♪
- pŕvorojèn -êna -o prid. (ȓ-ȅ ȓ-é) ki se rodi prvi po vrsti: prvorojeni sin; sam.: prvorojenemu je namenil posestvo ♪
- pŕvorojênček -čka m (ȓ-é) ekspr. prvorojeni otrok: biti prvorojenček ♪
- pŕvorojênec -nca m (ȓ-é) prvorojeni sin: zapustiti premoženje prvorojencu ♪
- prvorojênstvo -a s (ē) dejstvo, da je kdo prvorojenec: zavedal se je prvorojenstva in bil zgled mlajšim bratom in sestram ♦ jur. odvzeti komu prvorojenstvo nekdaj pravico prvorojenca do nasledstva ♪
- prvosédnik -a m (ẹ̑) zastar. predsednik: izvoliti koga za prvosednika ♪
- prvošólček -čka m (ọ̑) manjšalnica od prvošolec: mati je pred šolo čakala svojega prvošolčka ♪
- prvošólec -lca m (ọ̑) učenec prvega razreda: mnogi prvošolci že znajo pisati in brati // nekdaj učenec prvega razreda gimnazije: prvošolci se učijo dva tuja jezika ♪
- prvôta -e ž (ó) zastar. izvor, poreklo: ostati zvest svoji prvoti / biti s prvote kmet ∙ zastar. s prvote je bilo drugače sprva, od začetka ♪
- prvôten -tna -o prid., prvôtnejši (ó) 1. ki je bil, obstajal na določenem začetku: ohraniti prvotni naslov romana; vrniti predmetu prvotno obliko / ostati pri prvotni odločitvi / prvotno nahajališče zlata / prvotni lastnik 2. ki je bil, nastal prvi in je izhodišče, osnova za druge stvari iste vrste: najti prvotno besedilo / trdil je, da je snov prvotna, zavest pa drugotna 3. ki ni nastal kot posledica zavestne človeške dejavnosti: prvotna podoba pokrajine se je z industrijo zelo spremenila; gozdovi, ohranjeni v prvotnem stanju 4. nanašajoč se na časovno zelo oddaljeno začetno obdobje: prvotno krščanstvo / prvotna skupnost 5. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prvotni prebivalci / prvotna sorta, vrsta ● knjiž. ljudje so še preprosti in prvotni naravni,
neizumetničeni; knjiž. prvotna ljudstva primitivna ljudstva; star. v teh krajih je poljedelstvo še precej prvotno preprosto, primitivno ◊ ekon. prvotna akumulacija kapitala akumulacija kapitala ob prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, zlasti z neekonomskimi, nasilnimi dejanji; lingv. prvotni pomen besede prvôtno prisl.: prvotno je trdil drugače; to so prvotno tropske živali ♪
- prvôtnost -i ž (ó) lastnost, značilnost prvotnega: teza o prvotnosti materije / knjiž. ohraniti čutno prvotnost prvinskost ♪
- pŕvouvrščèn -êna -o prid. (ȓ-ȅ ȓ-é) ki se uvrsti na prvo mesto: prvouvrščeni tekmovalec ♪
- pŕvovŕsten -tna -o prid. (ȓ-ȓ) ki je po kakovosti, pomembnosti na prvem mestu: zahtevati prvovrstno blago, sadje // ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: hrana je bila prvovrstna / prvovrsten strokovnjak ● ekspr. ta novica bo prvovrstna senzacija zelo velika ♪
- pržón -a m (ọ̑) nar. zahodno zapor, ječa: dve leti je bil v pržonu ♪
47.030 47.055 47.080 47.105 47.130 47.155 47.180 47.205 47.230 47.255