Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (47.005-47.029)


  1.      prostonároden  -dna -o prid. (á) zastar. ljudski: postaviti jezik na temelj prostonarodne govorice / prostonarodni pisatelj ♪
  2.      prôstor  -óra m (ó ọ́) 1. kar je nesnovno, neomejeno in v čemer telesa so, se premikajo: filozofi razlagajo prostor različno; prostor in čas / neskončen, vesoljski prostor 2. z najmanj eno točko, ploskvijo določen del tega: prostor okoli hiše je od tu dobro viden; prostor med zemljo in luno / hitro se orientira v prostoru / imeti strah pred odprtim, zaprtim prostorom; publ. letalo je kršilo zračni prostor 3. s stenami, ploskvami omejen del tega a) kot enota za določen namen, zlasti v zgradbi: ogrevati, opremiti, prezračiti prostor; preiskali so vse prostore od kleti do podstrešja; iz sosednjega prostora je bilo slišati razburjene glasove; kuhinja, soba in drugi prostori / bivalni, stanovanjski prostori; delovni, klubski, poslovni prostor; šolski prostori; prostori galerije so že premajhni; prostor za sestanke / z oslabljenim pomenom: stanuje v kletnih prostorih v kleti; sestanek bo v prostorih šole v šoli b) kot enota v čem sploh: podzemni rov se je razširil v visok prostor, poln kapnikov; prostor v valju meri pet kubičnih decimetrov 4. del zemeljske površine glede na prisotnost česa, kak namen: prostor meri nekaj hektarov; iskati nenaseljen, primeren prostor; na tem prostoru bo novo naselje / parkirni, tržni prostor / kupiti prostor na pokopališču / publ. razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru v Srednji Evropi / kot ukaz psu prostor // del kake površine sploh glede na prisotnost česa, kak namen: položiti knjigo na prejšnji prostor; ostal je na svojem prostoru, skrit za zaveso 5. del površine z ustreznim pohištvom, predmetom, namenjen za začasno namestitev ene osebe: odstopiti komu svoj prostor v avtobusu; rezervirati dva prostora v gledališču; presesti se na prostor pri oknu 6. ed. potrebni del česa, ki komu, čemu omogoča nahajanje, bivanje kje: na polici, v avtomobilu je še dovolj prostora; prtljaga zavzema preveč prostora / dati, narediti komu prostor umakniti se mu / v hotelu je še nekaj prostora; zaradi pomanjkanja prostora šola ne more sprejeti vseh prosilcev; pren. v naši družbi ni prostora za take ljudi; v njenem srcu ni prostora za sovraštvo // za sporočanje potrebni, uporabljivi del površine: revija je ves prostor namenila obravnavi tega vprašanja; na razglednici ni dosti prostora 7. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom kar je določeno z obstajanjem tega, kar izraža prilastek: v naš gospodarski, idejni prostor segajo različni vplivi / ta dogodek je zelo razgibal slovenski kulturni prostor slovensko kulturo, kulturno življenje; pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov življenje, življenjsko okolje ● publ. poskušali so razširiti manevrski prostor za sporazum povečati možnosti; ekspr. tudi on bi rad dobil svoj prostor na soncu primerno, ugodno mesto, položaj v življenju, med ljudmi ◊ biol. medcelični prostor; življenjski prostor v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah; fiz. breztežnostni prostor; prazen prostor del prostora, v katerem ni snovi; geom. evklidični prostor množica točk z lastnostjo, da je kvadrat razdalje katerihkoli dveh točk izražen z vsoto kvadratov razlik vseh istoimenskih koordinat točk v pravokotnem premočrtnem koordinatnem sistemu; mat. prostor skupnost elementov in odnosov med njimi; navt. ladijski prostor ladijska prostornina, namenjena za tovor, merjena v netoregistrskih tonah; rad. režijski prostor; strojn. kompresijski prostor najmanjši prostor v valju, ko je bat v skrajni legi; šport. kazenski prostor pri nogometu prostor, ki sega 16,5 m levo in desno od gola in 16,5 m v igrišče; teh. zgorevalni prostor prostor v stroju, v katerem zgoreva tekoče gorivo ali plin; um. dvoranski prostor; voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo; manevrski prostor ozemlje, ki omogoča razporejanje in premikanje velikih vojaških enot; mrtvi prostor prostor, ki ga zaradi naravne ali umetne ovire ni mogoče obstreljevati ♪
  3.      prostórček  -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od prostor: iskati prazen prostorček; odpočili so se na lepem prostorčku v gozdu / za to sobo je še en prostorček / pridobiti si prostorček v dekletovem srcu ♪
  4.      prostóren  -rna -o prid., prostórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki ima sorazmerno veliko prostora: prostorna dvorana je bila polna; priti s prostorno torbo / prostoren trg, vrt 2. prostorski: prostorne razsežnosti / prostorna razporeditev prostórno prisl.: prostorno ločiti; biti prostorno omejen ♪
  5.      prostornína  -e ž (ȋ) 1. velikost prostora: izračunati prostornino; prostornina bazena, sobe ♦ fiz. prostornina plina; geom. prostornina kocke, valja; navt. ladijska prostornina velikost prostora, ki ga zavzemajo tovor, stroji, posadka, potniki; strojn. delovna prostornina motorja gibna prostornina; gibna prostornina ki jo opiše bat pri svojem gibanju v valju 2. zastar. prostor: ogledati si podzemeljske prostornine / prostornina za igre ♪
  6.      prostornínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prostornino: prostorninska enota, mera; prostorninsko razmerje pri plinih / prostorninska stiska v šolah prostorska stiska ◊ fiz. prostorninski raztezek povečanje prostornine; les. prostorninski les les, ki se meri zložen v skladovnico; prostorninski meter enota za merjenje lesa glede na prostornino ♪
  7.      prostórnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost prostornega: prostornost sobe / slika daje vtis prostornosti ♪
  8.      prostórski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na prostor: prostorski odnosi; prostorska razporeditev / sposobnost prostorskega predstavljanja / prostorsko urejanje naselij / prostorska omejenost ozemlja / prostorska stiska ◊ geom. prostorska geometrija geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami; stereometrija; prostorska krivulja krivulja, katere točke niso na isti ravnini; prostorska tvorba geometrijska tvorba, katere elementi niso vsi na isti ravnini; min. prostorska mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; rad. prostorski val radijski val, ki se širi od oddajne do sprejemne antene nad zemeljskim površjem; urb. prostorsko planiranje prostórsko prisl.: prostorsko oblikovati, predstaviti; prostorsko ločen, oddaljen ♪
  9.      prostórskost  -i ž (ọ̄) knjiž. značilnost prostorskega: prostorskost predmetov; časovnost in prostorskost / pojmovati materijo kot čisto prostorskost ♪
  10.      prostosŕčen  -čna -o prid. (ȓ) knjiž. preprost, odkritosrčen: prostosrčen človek; biti zelo prostosrčen prostosŕčno prisl.: prostosrčno hvaliti; prostosrčno misleč človek ♪
  11.      prostóst  -i ž (ọ̑) stanje, lastnost prostega: a) počitnice so, zdaj bomo uživali prostost; lepi dnevi prostosti so hitro minili b) ljudje imajo, uživajo popolno prostost / ker se ni dobro učil, mu je oče omejil prostost / dati, odvzeti komu prostost / braniti se s prostosti; izpustiti osumljenca na prostost ● boriti se za prostost domovine za svobodo; vznes. prinesti prostost še neosvobojenim bratom osvoboditi jih ◊ ekon. kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim državna kovnica naredi iz kovine, ki so jo prinesli sami, ustrezno število kovancev; jur. protipraven odvzem prostosti protipravna omejitev svobode gibanja ♪
  12.      prostósten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na prostost: prostostni občutek ♦ jur. prostostna kazen kazen, pri kateri mora obsojenec prebivati v kazenskem poboljševalnem zavodu ♪
  13.      prostovóljec  -jca m (ọ̑) kdor se prostovoljno odloči, prijavi za določeno delo, dejanje: prostovoljci so stopili iz vrste; iskati prostovoljce za nevarno delo // kdor stopi prostovoljno v vojsko: prostovoljci so takoj dobili orožje; četa prostovoljcev; boriti se kot prostovoljec / enoletni prostovoljec v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok ♪
  14.      prostovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki temelji na svobodni volji, ne pa na prisili, obveznosti: prostovoljna odločitev; udeležba je prostovoljna / da se ne bi predali sovražniku, so se odločili za prostovoljno smrt; s prostovoljnim delom zgraditi kulturni dom / pobirati prostovoljne prispevke / prostovoljno gasilsko društvo ♦ šol. prostovoljne dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine prostovóljno prisl.: prostovoljno narediti, se odločiti ♪
  15.      prostovóljnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost prostovoljnega: prostovoljnost odločitve / spoštovati načelo prostovoljnosti ♪
  16.      prostovóljski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prostovoljce ali prostovoljstvo: stopiti v prostovoljsko četo / prostovoljski rok ♪
  17.      prostovóljstvo  -a s (ọ̑) pojav ali dejstvo, da je kdo prostovoljec: biti ponosen na sinovo prostovoljstvo / njegovo dvomesečno prostovoljstvo se je bližalo koncu ♪
  18.      prostránost  -i ž (á) lastnost, značilnost prostranega: prostranost gozdov, pokrajine / prostranost vesolja / ekspr. izgubiti se v neskončni prostranosti ♪
  19.      prosvéta  -e ž (ẹ̑) 1. poučitev, izobrazba koga, da bi mislil, delal brez predsodkov, razumno: prizadevati si za prosveto / ljudska, zdravstvena prosveta / širiti prosveto na vasi 2. dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo, izobraževanjem: delati v prosveti; sredstva za prosveto so zagotovljena ♪
  20.      prosvetljênec  -nca m (é) razsvetljenec: enciklopedisti in prosvetljenci ♪
  21.      prosvetljênost  -i ž (é) značilnost prosvetljenega človeka: visoka stopnja prosvetljenosti / doseči zdravstveno prosvetljenost ♪
  22.      prosvetljênstvo  -a s (ē) razsvetljenstvo: ideje prosvetljenstva / prosvetljenstvo in predromantika ♪
  23.      prosvetljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prosvetljevati: prosvetljevanje podeželskega prebivalstva / zdravstveno prosvetljevanje ♪
  24.      proščênje  -a s (é) v krščanskem okolju praznovanje godu zavetnika cerkve: v nedeljo bo pri podružnični cerkvi proščenje / iti na proščenje ♪
  25.      próšek  -a m (ọ̑) sladko vino, navadno iz posušenih grozdnih jagod: steklenica prošeka / dalmatinski prošek ♪

   46.880 46.905 46.930 46.955 46.980 47.005 47.030 47.055 47.080 47.105  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA