Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (45.830-45.854)


  1.      preslúh  -a m (ȗ) elektr. motnja na telekomunikacijskih vodih in napravah, ko se signali, ki normalno potekajo po enem vodu, zaznavajo tudi na drugem, vzporednem vodu: odpraviti presluh ♪
  2.      présmec  -a [mǝc] m (ẹ̑) 1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: presmeci, okrašeni s trakovi 2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: speči presmec ♪
  3.      presméšen  -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. preveč smešen: prizor je postal presmešen; prestara in presmešna obleka / presmešen je, da bi ga jemali resno 2. ekspr. zelo smešen: nastopili so presmešni klovni; zapeti presmešno pesem presméšno prisl.: presmešno poskakovati po eni nogi / v povedni rabi vse to je presmešno ♪
  4.      presnávljanje  -a s (á) 1. glagolnik od presnavljati: presnavljanje hranilnih snovi / družbeno presnavljanje; presnavljanje kulturnega življenja 2. biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: uravnavati presnavljanje; nenormalno presnavljanje; nepravilnosti v presnavljanju ♪
  5.      présnec  -a [nǝc] m (ẹ̑) 1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: narediti visok presnec 2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: odrezati kos presneca ♦ etn. kruh iz nekvašenega testa ♪
  6.      presnét  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki izraža a) nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ali se ta presneti fant še ni vrnil / pusti to presneto reč pri miru; presneta veselica, koliko sem zapravil / kot psovka presneta neroda, kaj si spet razbil b) občudovanje: presneto dekle, le kdaj je postalo tako čedno // v medmetni rabi, v zvezi presneta reč, stvar izraža zaskrbljenost, nejevoljo: ti presneta reč, kako bi neki prišel tja; presneta stvar, spet se me loteva prehlad / presneta reč, teh ljudi pa tudi ni nikoli doma presnéto prisl. 1. zelo, hudo: presneto smo se namučili; on ti bo lahko še presneto škodoval; to so bili presneto hudi časi; presneto slabo mu gre / elipt. presneto je ljudi, saj bodo še dvorano podrli 2. v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: presneto, saj me je sram, če na to pomislim; to so bili lepi dnevi, presneto; pretepel ga bom, presneto, da ga bom; denar sem položil na mizo, presneto da b) nejevoljo, nestrpnost: presneto, kdo bo pa imel denar, če ne on; presneto, to je pa že preveč; kaj čakaš, presneto c) začudenje, navdušenje: presneto, dosti si dobil; to je pa lepo, presneto / star. presneto nazaj, kdaj si tako zrasla č) pritrjevanje: kako se je shladilo, ali ne? Presneto da ♪
  7.      presnína  -e ž (í) star. surova krma, zlasti korenje, krompir, repa: presnino spraviti v klet / kuhali so največ presnino ♪
  8.      présnost  -i ž (ẹ́) knjiž., redko svežost: predpisi o presnosti in čistosti sadja ♪
  9.      presnóva  -e ž (ọ̑) biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: uravnavati, usmerjati presnovo; nenormalna presnova; nepravilnosti v presnovi ∙ knjiž., redko presnova društva preoblikovanje, preureditev; knjiž., redko presnova v gospodarstvu reforma ♦ biol., kem. presnova beljakovin; med. osnovna presnova ♪
  10.      presnóvek  -vka m (ọ̑) nav. mn., biol. snov, ki nastane pri presnovi: odvajati presnovke; škodljivi presnovki; zastrupitev s presnovki / rastlinski presnovki ♪
  11.      presnóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na presnovo: presnovni produkti / imeti presnovne motnje; porušiti presnovno ravnotežje ♪
  12.      presódek  -dka m (ọ̑) knjiž. presoja: dati pameten presodek / odloči se ravnati po lastnem presodku ♪
  13.      presóden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. 1. razsoden: presoden človek; biti izredno presoden 2. kritičen: premeril jo je s presodnim pogledom presódno prisl.: presodno ocenjevati, pogledati kaj ♪
  14.      presódnost  -i ž (ọ́) star. razsodnost: njegova presodnost je bila v tistem času zmanjšana ♪
  15.      presója  -e ž (ọ̑) 1. glagolnik od presoditi: to prepuščam njemu v presojo; čustvo je zmagalo nad trezno presojo; ni bil več sposoben mirne presoje / narediti kaj po lastni presoji / presoja dokazov, položaja 2. knjiž. ocenitev: nepristranska presoja; presoja literarnega dela; presoja otrokovega zdravstvenega stanja / slišal sem tvojo presojo ∙ knjiž. ni izgubil presoje razsodnosti; knjiž. gledališke presoje ocene ♪
  16.      presójanje  -a s (ọ́) 1. glagolnik od presojati: pri presojanju, kaj storiti, je na nekatere stvari popolnoma pozabil / opazovanje in presojanje pojavov; napaka v presojanju položaja 2. knjiž. ocenjevanje: presojanje psov na razstavi; presojanje znanja tečajnikov; merila za presojanje česa / estetsko presojanje umetniškega dela ♪
  17.      presójen  -jna -o prid. (ọ̄) ki deloma prepušča svetlobo; prosojen: presojen papir; dolge presojne zavese / imeti presojen obraz; bolnikove presojne roke ♪
  18.      presojevánje  -a s (ȃ) 1. presojanje: ni bil več zmožen pametnega presojevanja; odločil se je po kratkem presojevanju / presojevanje njegovih dejanj 2. knjiž. ocenjevanje: presojevanje živine na razstavi / pri presojevanju literarnih del je gledal zlasti na estetsko vrednost ♪
  19.      presŕčen  -čna -o prid. (ȓ) star. prisrčen: njen otrok je zelo presrčen / presrčen pogovor; njegov presrčni smeh jih je razvedril / kot izraz hvaležnosti presrčna ti hvala / zajelo jih je presrčno veselje resnično, iskreno / objel je svojo presrčno mater ljubo, drago presŕčno prisl.: presrčno pozdraviti, se zasmejati; presrčno se zahvaljevati ♪
  20.      presŕčnost  -i ž (ȓ) star. prisrčnost: imeli so jo radi zaradi njene presrčnosti / poslovili so se z veliko presrčnostjo zelo prisrčno ♪
  21.      presréčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. zelo srečen: presrečen človek; ko je to izvedel, je bil presrečen; čuti se presrečnega / presrečen nasmeh, pogled presréčno prisl.: presrečno se nasmehniti ♪
  22.      présta  -e ž (ẹ̄) 1. pecivo iz kuhanega ali vzhajanega testa v obliki številke osem: jesti presto; testo za preste / sladke pred pečenjem posute s sladkorjem, slane preste pred pečenjem posute s soljo / iz testa oblikovati preste; peči preste // ekspr. kar je temu podobno: sledovi reaktivnih letal so se prepletali v sestavljene preste; ograja iz železnih prest 2. nar. koroško, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nesti presto v cerkev ♪
  23.      prestája  -e ž (ȃ) nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred odhodom na planino in po prihodu s planine: oditi z drobnico s prestaje; živeti na prestaji ♪
  24.      prestájanje  -a s (ā) glagolnik od prestajati1: prestajanje lakote / med prestajanjem kazni se je vedel vzorno ♪
  25.      prestáli  -a -o prid. (á) prestan: pozabiti prestale napore, težave / po komaj prestali bolezni je še ves slaboten / premišljati o čudovitih dogodkih prestalih mesecev preživetih ∙ star. delujoči in prestali vulkani ugasli; prim. prestati prestanem ♪

   45.705 45.730 45.755 45.780 45.805 45.830 45.855 45.880 45.905 45.930  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA