Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (45.430-45.454)



  1.      prelíha  -e ž () nar. koroško poseka: hoditi skozi gozdove in prelihe; preliha za vasjo ∙ nar. koroško prelihe v vrhovih dreves svetlobne odprtine
  2.      prelimináren  -rna -o prid. () knjiž. predhoden, pripravljalen: pred zborovanjem so imeli še preliminarni sestanek; preliminarna razprava / dobiti preliminarno soglasje vnaprejšnje
  3.      prelistávanje  -a s () glagolnik od prelistavati: prelistavanje praznih zvezkov / že s prelistavanjem je ugotovil, da je knjiga zanimiva
  4.      prelítek  -tka m () gastr. jed za prelivanje drugih jedi; preliv: pripraviti prelitek / čokoladni prelitek
  5.      prelítje  -a s () glagolnik od preliti: prelitje tekočine / prelitje ulice z asfaltom / prelitje pesnitve v slovenščino
  6.      prelív  -a m () 1. glagolnik od preliti ali prelivati: topli kopeli sledi preliv z mrzlo vodo / preliv denarja v sklade / preliv prebivalstva na manj naseljena področja / komaj opazen preliv dneva v noč 2. mesto, kjer kaj polagoma prehaja v kaj drugega: na sliki je mogoče določiti tri barvne prelive 3. geogr. ozek vodni pas, ki veže dve morji ali večji jezeri: otok loči od celine le ozek preliv / Beringov, Rokavski preliv / morski preliv; pren., knjiž. preliv med oblaki 4. gastr. jed za prelivanje drugih jedi: pripraviti preliv; preliv za torto / čokoladni, paradižnikov preliv 5. tekoča gosta snov za prekritje kake površine: asfaltni, bitumenski preliv 6. friz. tekočina s kemičnimi, barvnimi dodatki za niansiranje barve las: kupiti, uporabiti preliv; barve in prelivi / moder, srebrno siv preliv / krepilni preliv // barvni odtenek las, nastal z uporabo te tekočine: sivi lasje z modrim prelivom ◊ farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilna) zelišča s hladno vodo; film. pojav, da se med izginjanjem slike (na zaslonu, platnu) že kaže naslednja
  7.      prelívanje  -a s (í) glagolnik od prelivati: prelivanje mleka, tekočine / prelivanje testenin z različnimi omakami / prelivanje cestišča z asfaltom / prelivanje doživetij v pesmi / prelivanje denarja v sklade / prelivanje zvonov v topove / prelivanje prebivalstva / prelivanje zelene barve v modro ∙ ekspr. preprečiti prelivanje krvi bojevanje, ubijanje
  8.      prelíven  -vna -o prid. () teh. nanašajoč se na preliv ali prelivanje: prelivna cev, odprtina / prelivni jez
  9.      preljúb  -a -o stil.prid. ( ū) ekspr. zelo ljub: preljuba mati ga je vsak dan čakala / preljuba domovina / v nagovoru obišči nas kmalu, preljubi prijatelj preljúbi -a -o sam.: preljubi je stal za njo; mislil je le na svojo preljubo
  10.      preljubeznív  -a -o prid. ( í) ekspr. zelo ljubezniv: bila je preljubezniva gostiteljica preljubeznívo prisl.: preljubeznivo ga je pozdravila
  11.      prélog  -a m (ẹ́) nar. neobdelana ali opuščena njiva: preorati prelog; pasti živino po prelogih / dati njivo v prelog je ne obdelovati ali jo sploh opustiti; pustiti njivo dve leti v prelogu
  12.      prelòm  -ôma m ( ó) 1. glagolnik od prelomiti: prelom veje / kostni prelom; prelom lobanje / prelom dane besede, prisege / prelom s preteklostjo; ta knjiga pomeni popoln prelom s pesniško tradicijo / družbeni, idejni, kulturni prelom 2. mesto, kjer kaj ni več (popolnoma) zraščeno, skupaj: štor se je na prelomu svetil / v zidu so se videli globoki prelomi razpoke 3. ekspr. kraj, prostor, kjer kaj (nenadoma) preide v kaj drugega: njihova kmetija leži na prelomu doline 4. ekspr., navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova: bilo je na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja; ob prelomu starega veka v srednji vek / v prelomu časa 5. min. videz prelomne ploskve: vrste preloma / iverasti prelom značilen za drobnozrnate snovi; neravni prelom pri katerem ploskev zaradi različne debeline posameznih zrn ni ravna; školjkasti prelom ◊ alp. ledeniški prelom prečna razpoka v ledeniku, nastala zaradi vzpetine na dnu ledeniške doline; anat. odprti prelom kosti pri katerem kost predre kožo; geol. prelom premaknitev skladov iz prvotne lege; mesto preloma; tisk. prelom oblikovanje stolpcev v strani (časopisa, knjige)
  13.      prelómen  -mna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prelom: prelomni sledovi; prelomne razpoke / umetnost prelomne dobe; pomembna prelomna leta ♦ anat. prelomna črta črta, ob kateri se prelomi kost, hrustanec; geol. prelomna ploskev ploskev, ki nastane ob premaknitvi skladov; teh. prelomna ploskev ploskev, nastala s prelomom; tisk. prelomna stran dokončno oblikovana stran (časopisa, knjige) // ki ima velik pomen za nadaljnji potek, razvoj česa: prelomni zgodovinski dogodki / razprava odkriva prelomna spoznanja
  14.      prelomíšče  -a s (í) knjiž., redko mesto preloma: prelomišče skalne plastianat. okrepiti prelomišče z opornico
  15.      prelómnica  -e ž (ọ̑) 1. nav. ekspr., s prilastkom kar povzroči veliko spremembo v čem: vstop v šolo je važna, velika prelomnica v otrokovem življenju; ustanovitev Osvobodilne fronte je pomenila zgodovinsko prelomnico / mehanizacija predstavlja odločilno prelomnico v kmetijstvu 2. knjiž., navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova; prehod, prelom: to se je zgodilo na prelomnici devetnajstega in dvajsetega stoletja; ob prelomnici starega veka v srednji vek 3. geol. črta, ob kateri se prelomi del zemeljskega površja: dolina ob prelomnici ● publ. tudi v njihovem mišljenju je prišlo do prelomnice njihovo mišljenje se je spremenilo; redko splazil se je v prelomnico razpoko; ekspr. zavedal se je, da je njegovo življenje na prelomnici da se bo moral dokončno odločiti glede zanj pomembne stvarianat. črta, ob kateri se prelomi kost, hrustanec
  16.      preložítev  -tve ž () glagolnik od preložiti: preložitev desk / preložitev pogajanj / odločili so se za preložitev ceste / preložitev obravnave
  17.      prelúdij  -a m (ú) muz. uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela: preludij v suiti // krajša instrumentalna skladba: Chopinovi preludiji
  18.      prelúknjanje  -a s () glagolnik od preluknjati: preluknjanje papirja; priprave za preluknjanje
  19.      prém  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) knjiž. 1. raven: prema cesta, pot / prema črta / vsi pojavi so bili med seboj v premem sorazmerju 2. dosleden, načelen: bister in prem človek ◊ fiz. premo gibanje gibanje v ravni črti; geom. prema izsrednost elipse, hiperbole oddaljenost gorišča od središča; linearna ekscentričnost; lingv. premi govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; mat. premo sorazmerje sorazmerje, pri katerem se odvisni količini zmanjšujeta ali večata v istem razmerju prémo 1. prislov od prem: premo hoditi; premo sorazmeren odnos 2. izraža gibanje ali smer po najkrajši poti in brez postankov; naravnost: odšel je premo domov
  20.      préma  -e ž (ẹ̄) prečni nosilec vozila, na katerem so pritrjena kolesa: pri novem tipu avtomobila so izpopolnili premo / sprednja, zadnja prema; toga prema / prema pri kmečkem vozu; na premo so naložili koš stelje ● knjiž., redko iskal je pravo premo pot, smergeom. ravna črta
  21.      premáganje  -a s () glagolnik od premagati: premaganje sovražnika, tekmeca
  22.      premáganost  -i ž () nav. ekspr. stanje premaganega človeka: svoje premaganosti ni hotel pokazati
  23.      premagljív  -a -o prid. ( í) ki se da premagati: premagljiv sovražnik / ekspr. upali so, da bo stena po levi strani premagljiva
  24.      premagovánje  -a s () glagolnik od premagovati: premagovanje strahu / premagovanje spanca / premagovanje nasprotij, ovir
  25.      premàh  -áha m ( á) glagolnik od premahniti: premah pri tehtanju ♦ šport. gib ene ali obeh nog čez konja, bradljo

   45.305 45.330 45.355 45.380 45.405 45.430 45.455 45.480 45.505 45.530  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA