Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (45.405-45.429)



  1.      prekužítev  -tve ž () glagolnik od prekužiti: prekužitev prebivalstva s tuberkulozo
  2.      prekvalifikácija  -e ž (á) usposobitev za drugo delo: omogočiti invalidom prekvalifikacijo; tečaji za prekvalifikacijo delavcev / pog. priti na prekvalifikacijo tečaj za prekvalifikacijo
  3.      preláganje  -a s () glagolnik od prelagati: prelaganje desk, jabolk / prelaganje tovora na ladjo / prelaganje težav na druge / prelaganje Shakespearovih del
  4.      preláhek  tudi prelahák -hka -o tudiprid. á) preveč lahek: predmet je bil prelahek, da bi se potopil; piščanci so bili še prelahki za prodajo / dali so mu prelahko delo; vprašanja so bila zanj prelahka / za tak zločin je bila kazen še prelahka / te cigarete so nekoliko prelahke zame; vino ne sme biti prelahko / imel je prelahko življenje, da bi mogel razumeti druge / ekspr. prelahka je zanj preveč lahkomiselna, preveč neresna / ekspr. črtica je prelahka za objavo umetniško premalo zahtevna prelahkó prisl.: prelahko je dosegel svoj namen; prelahko jemati vprašanje varstva narave
  5.      prelahkomíseln  -a -o [sǝl] prid. () preveč lahkomiseln: prelahkomiseln je za tako službo / to je prelahkomiselno dejanje, da bi ga mogli opravičiti prelahkomíselno prisl.: prelahkomiselno ravnati
  6.      prelahkôten  -tna -o prid. (ó) preveč lahkoten: delo je pisano v nekoliko prelahkotnem jeziku / dovolil si je prelahkoten ton pogovora preveč sproščen / ekspr. njegovo življenje je bilo prelahkotno, da bi razumel revščino prelahko / to je prelahkotno literarno delo zanj umetniško premalo zahtevno prelahkôtno prisl.: prelahkotno obravnavati problem
  7.      prelámljanje  -a s (á) glagolnik od prelamljati: prelamljanje obljub
  8.      prelát  -a m () rel. 1. visok cerkveni dostojanstvenik z vodstveno funkcijo, zlasti škof, opat: zbor prelatov 2. naslov za zelo zaslužnega duhovnika: prelat Grivec
  9.      prelatúra  -e ž () rel. prelatski naslov, prelatska čast: dobiti prelaturo
  10.      prelàz  -áza m ( á) 1. nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot iz ene doline v drugo: vojaki so zavzeli prelaz; speljati cesto čez prelaz / prelaz Ljubelj / gorski prelaz 2. navadno v zvezi železniški prelaz železniški prehod: na železniškem prelazu se je zgodila nesreča / nezavarovani brez zapornic, zavarovani železniški prelaz z zapornicami 3. nar. nižji del lesene ograje, plota, namenjen za prehod ljudi: popraviti prelaz; skočiti, stopiti čez prelaz 4. zastar. prehod: v jami so med skalami kmalu našli prelaz
  11.      preléči  -léžem dov., prelézi prelézite; prelègel prelêgla; nam. preléč in prelèč (ẹ́ ẹ̑) redko 1. s smiselnim osebkom v dajalniku odleči: ko ji je preleglo, je vstala; bolniku je po treh dneh preleglo 2. nav. 3. os. ponehati, popustiti: bolečine so mu prelegle ◊ čeb. družina je prelegla matico je zamenjala matico brez rojenja preléči se spremeniti lego: preleči se na hrbet // leči drugam, na drugo mesto: preleči se na drugo posteljo
  12.      prelén  tudi prelèn -léna -o stil.prid. (ẹ̑ ẹ́) preveč len: prelen je, da bi to storil
  13.      prelép  -a -o tudiprid. (ẹ̑ ẹ́) ekspr. 1. preveč lep: ta soba je kar prelepa zanj 2. zelo lep: prelepa deklica; ima prelepe oči / prelepa slika / prelepi kraji / prelepa glasba / prelep spomin prelepó prisl.: cvetje prelepo diši; prelepo igrati, peti; bilo je prelepo
  14.      prelépka  -e ž (ẹ̑) nalepka: nalepiti prelepko / okrasiti s prelepkami; pren., ekspr. njihove izjave so samo prelepke
  15.      prelépnica  -e ž (ẹ̑) sličica, ki se vlažna prelepi s papirnate podlage na kak drug predmet: lepiti prelepnice na pirhe, zvezke
  16.      prelepôta  -e ž (ó) knjiž. (izredna) lepota: vsi so ostrmeli ob njeni prelepoti / prelepote pokrajine
  17.      prelést  -i ž (ẹ̑) 1. knjiž. (izredna) lepota: občudoval je dekliško prelest; prelest pomladnega cvetja, večernega sonca / prelesti pokrajine so ga vsega prevzele 2. zastar. prevara, zvijača, zvijačnost: za dosego cilja je uporabil prelest
  18.      prelèt  -éta m ( ẹ́) glagolnik od preleteti: tišino gozda so motili samo preleti ptic / pri drugem preletu gorovja je letalo zadelo v enega od vrhov / prelet meje / v preletu bombardirati / opazil je prelet smehljaja na materinem obrazu / prelet naslovov v časopisu mu je zadostoval
  19.      preletálnica  -e [tudi n] ž () zool. večja kletka, v kateri se ptič lahko preletava; voliera: dati kanarčke v preletalnico / kletka preletalnica
  20.      preletávanje  -a s () glagolnik od preletavati: preletavanje ptic / preletavanje bombnikov
  21.      preletèč  -éča -e prid. ( ẹ́) zastar. predirljiv, presunljiv: s preletečim glasom je zaklical, naj zbežijo; prim. preleteti
  22.      preléten  -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na prelet: preletni prostor / preletna ptica ptica, ki ob selitvi kako deželo samo preleti
  23.      prelevítev  -tve ž () glagolnik od preleviti: prelevitev kače / prelevitev iz nasprotnika v pristaša
  24.      prelevmán  -a m () ekon. dodatna dajatev za uvožene, zlasti kmetijske pridelke
  25.      preležánost  -i ž (á) stanje preležanega: preležanost hrbta / moka ima duh po preležanosti

   45.280 45.305 45.330 45.355 45.380 45.405 45.430 45.455 45.480 45.505  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA