Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (45.205-45.229)



  1.      prèdvžíg  -a m (-) avt. vžig, ki nastane nekoliko pred prihodom bata v zgornjo lego: naravnati predvžig
  2.      predzídek  -dka m () majhna zidana ploskev navadno pred vhodnimi vrati: stal je na predzidku in kadil
  3.      predzídje  -a s () redko zunanji obrambni zid: ustavil se je pred predzidjem; pren., knjiž. skupino so imenovali predzidje marksistične ideologije
  4.      prèdznák  -a m (-) knjiž., navadno s prilastkom 1. pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: ugotavljati predznake bolezni; bal se je, da je to predznak bližajoče se lakote 2. z oslabljenim pomenom kar označuje lastnost, značilnost česa: ta pomoč ima socialni predznak / taka umetnost nima več negativnega predznaka ni več negativna / idejni predznak dejanja, pojava idejnost dejanja, pojavamat. znak plus ali minus pred številom za določanje pozitivnosti ali negativnosti; muz. znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino
  5.      prèdznánstven  -a -o prid. (-) nanašajoč se na čas pred nastankom določene vede, znanosti: predznanstvena psihologija / predznanstvena stopnja
  6.      preenostránski  -a -o prid. (á) preveč enostranski: preenostranski razvoj strokovnih sposobnosti; preenostranska vzgoja / preenostranski človek preenostránsko prisl.: preenostransko obravnavati probleme
  7.      prêfabrikácija  -e ž (-á) glagolnik od prefabricirati: prefabrikacija gradbenih elementov
  8.      prefácija  -e ž (á) rel. hvalna molitev, navadno kot uvod v osrednji del maše; hvalospev: moliti, peti prefacijo
  9.      prefékt  -a m (ẹ̑) 1. zastar. vzgojitelj (v internatu): mesto prefekta 2. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni uradnik v provinci, departmaju: postati prefekt 3. zgod., pri starih Rimljanih visok upravni uradnik
  10.      prefektúra  -e ž () 1. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni urad v provinci, departmaju: iti na prefekturo 2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več diecez
  11.      preferáns  -a m () igr. preferansa: igrati preferans
  12.      preferánsa  -e ž () igr. igra s kartami, pri kateri mora igralec, ki igro vodi, doseči šest vzetkov, soigralca pa po dva: igrati preferanso
  13.      preferénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. prednost, ugodnost: ugotavljati preferenco / dajanje preferenc čemu, komu ♦ ekon. dajanje carinskih preferenc kaki državi
  14.      prefrígan  -a -o prid. () pog., ekspr. prebrisan, zvit: prefrigan je kot malokdo; prefrigano dekle se ni dalo ujeti / prefrigan nasmešek poreden
  15.      prefríganec  -nca m () pog., ekspr. prebrisan, zvit človek: nisem mislil, da si tak prefriganec; o tem noče govoriti, prefriganec
  16.      preganjálec  -lca [c] m () kdor koga preganja: skriti se, umakniti se pred preganjalci; fašistični preganjalci / ozrl se je in pogledal, če so preganjalci še za njim; pren., ekspr. skrbi so neutruden preganjalec spanja
  17.      preganjálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na preganjanje: preganjalne misli ♦ psiht. preganjalna blodnja neosnovano bolezensko občutje zasledovanosti in ogroženosti
  18.      pregánjanec  -nca m () nav. ekspr. kdor je preganjan: braniti preganjance pred nasilneži; politični preganjanci; pogledal ga je z nemirnimi očmi preganjanca / preganjanci in preganjalci so se upehali
  19.      pregánjanje  -a s () glagolnik od preganjati: bati se preganjanja; trpeti preganjanje; policijsko, politično preganjanje; preganjanje krivovercev / preganjanje določene ideologije; preganjanje tujih besed v jeziku / preganjanje samote, strahu
  20.      pregánjanost  -i ž () stanje preganjanega človeka: preganjanost je njegova usoda / preživljati preganjanost in trpljenje / ima občutek preganjanosti
  21.      preganjávica  -e ž () 1. ekspr. občutek preganjanosti: ni se mogel znebiti preganjavice / kar naprej se nam mudi, pravo preganjavico imamo 2. psiht. duševna bolezen s preganjalno blodnjo kot glavnim bolezenskim znamenjem: zbolel je za preganjavico; znamenja preganjavice
  22.      prégelj  -glja m (ẹ́) agr. klin, s katerim se pritrdi jarem na oje: vtakniti pregelj
  23.      pregíb  -a m () 1. del telesa v sklepu: koža na pregibu se rada vname / potisnila je glavo v pregib komolca / kolenčni pregib 2. kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: rob je centimeter nad pregibom / krojni deli, krojeni s pregibom / zemljevid je bil ponekod na pregibih že strgan na robovih 3. redko krivina, vijuga: na pregibu je stalo nekaj hiš / terase in pregibi v pobočju 4. knjiž. gib, kretnja: hitri pregibi prstov / sledil je vsakemu njenemu pregibu ∙ star. omogočiti živali dosti pregiba na prostem gibanja
  24.      pregíbanje  -a s () glagolnik od pregibati: pregibanje udov / pregibanje robov / ima premalo prostora za pregibanje / pregibanje samostalnika
  25.      pregíben  -bna -o prid.) ki se da pregibati: žerjav s pregibnim krakom; pregibna cev sesalnika / pregibna brana členkasta branalingv. pregibne besedne vrste

   45.080 45.105 45.130 45.155 45.180 45.205 45.230 45.255 45.280 45.305  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA