Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (45.105-45.129)



  1.      predočevánje  -a s () glagolnik od predočevati: grafično predočevanje odvisnosti hitrosti od časa; predočevanje problemov; predočevanje stanja v državi
  2.      predočítev  -tve ž () glagolnik od predočiti: natančna predočitev stanja; predočitev kulturnega življenja
  3.      prèdojačeválnik  -a m (-) elektr. naprava ali del naprave, ki povzroča povečanje zelo šibkega signala, da ga je mogoče okrepiti, povečati v ojačevalniku
  4.      predólg  -a -o stil. -ó [g] prid. (ọ̑ ọ́) preveč dolg: delati predolge korake; predolgi lasje; predolgo krilo / predolg govor; predolga povest / utrujen od predolge potislabš. imeti predolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; evfem. imeti predolge prste krasti predólgo prisl.: predolgo čakati; predolgo se je zamudil na obisku; ne predolgo potem je res prišel
  5.      predolgočásen  -sna -o [g] prid. (á ā) preveč dolgočasen: predolgočasen film; njegovo delo je predolgočasno / predolgočasen človek je, da bi se pogovarjala z njim predolgočásno prisl.: predolgočasno predavati / v povedni rabi predolgočasno mu je bilo v samoti
  6.      predolgovézen  -zna -o [g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. preveč dolgovezen: predolgovezen pisatelj; biti predolgovezen / predolgovezni govori
  7.      predolóčen  -čna -o prid. (ọ́) preveč določen: predoločna izjava; predoločno mnenje predolóčno prisl.: predoločno se izražati
  8.      predomàč  -áča -e prid. ( á) preveč odkrit, preveč zaupen: biti s kom predomač / predomači odnosi predomáče prisl.: predomače govoriti, se vesti
  9.      predòr  -ôra m ( ó) 1. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet: peljati skozi predor; vlak je zapeljal v predor; dolg predor; obok predora; vhod v predor / cestni predor / kopati, vrtati predor; pren., ekspr. vrtal je predor v kup žgancev // redko odprtina: stena ima tri predore za okna 2. glagolnik od predreti: predor želodčne stene je zakrivila tudi kisla pijača / zakasneli predor zob pri otroku / hotel je izsiliti predor skozi množico / predor mrzlega zraka / pesnikov predor v novo tematiko ◊ agr. zamrzovalni predor prostor v obliki predora za zamrzovanje živil, zlasti mesa; geom. predor lega dveh teles, pri kateri imata telesi del svojega prostora skupen; grad. predor rov; mat. predor presek dveh ravnin; mont. predor umetno narejeni prehod skozi hrib; navt. predor polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme; tunel
  10.      predóren 1 -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na predor: predorna odprtina ◊ geol. predorna dolina dolina, nastala z erozijo tekoče vode v prelomnici ali manj odpornih skladih
  11.      predóren 2 -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) prodoren: predoren človek / predoren duh predórno prisl.: predorno določiti pojem
  12.      predornína 1 -e ž () petr. kamnina, nastala iz lave na zemeljski površini: lastnosti predornin ◊ geom. skupnost dveh ali več ploskev, ki se predirajo, a nobena med njimi ni ravnina
  13.      predornína 2 -e ž () knjiž. pristojbina za prevoz skozi predor; tunelnina: plačati predornino
  14.      predôrski  in predórski -a -o prid. (; ọ̑) nanašajoč se na predor: predorska vrata / predorska izpustitev vode v hidroelektrarni
  15.      prèdosnútek  -tka m (-) predhodni osnutek: izdelati predosnutek nove ustave, zakona; predosnutki in osnutki statutov
  16.      predpásniček  -čka m () manjšalnica od predpasnik: obleči, zavezati predpasniček; obrisati si roke v predpasniček; bel predpasniček
  17.      predpásnik  -a m () vrhnje, navadno zaščitno oblačilo, ki pokriva sprednji del telesa: obleči, opasati, zavezati si predpasnik; obrisati roke v predpasnik; gumijast, usnjen predpasnik; blago za predpasnike / zaščitni predpasnik; predpasnik na naramnice ♦ obl. polovični predpasnik ki ima le del od pasu navzdol
  18.      predpéček  -čka m (ẹ̑) nar. vodoraven zid pred odprtino kmečke peči: postaviti lonec na predpeček
  19.      predpéčnik  -a m (ẹ̑) pločevinasta priprava za zaščito tal, ki se da pred peč: izdelovati predpečnike; stresti premog na predpečnik; bakren predpečnik ◊ obrt. pekarski delavec, ki daje pekarske izdelke v peč in jih jemlje iz nje
  20.      prèdpekèl  -klà tudi prèdpèkel -kla [pǝkǝ] m (-ǝ̏ -; -ǝ̀) rel. posmrtno stanje brez trpljenja tistih, ki (še) niso zveličani: predpekel in vice
  21.      predpís  -a m () 1. pravno veljavno določilo o posamezni stvari, zadevi: izdati predpis; izvajati, kršiti predpise; omiliti, razveljaviti, spremeniti predpis; podrobni, splošni predpisi; strog predpis; ta predpis je samo formalen, ni več veljaven / carinski, poštni, prometni, varnostni, zdravstveni predpisi; pravni predpis; ustavni, zakonski predpis; predpis o cenah, kvaliteti / delati, ravnati po predpisih, proti predpisom, v skladu s predpisi ♦ jur. mednarodnopravni predpisi 2. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje: ravnati se po predpisih / moralni predpisi // navadno s prilastkom kar določa, kakšno sme, mora biti kaj sploh: estetski predpisi / jezikovni predpisi
  22.      predpísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na predpis: predpisna določila predpísno prisl.: predpisno se predstaviti
  23.      predpisovánje  -a s () glagolnik od predpisovati: predpisovanje kakovosti, oblike česa / čezmerno predpisovanje zdravil
  24.      prèdpodóba  -e ž (-ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom kar nejasno, nepopolno kaže, predstavlja to, kar bo sledilo: to je predpodoba prihodnosti vsega človeštva ● knjiž. primerjava med Smoletovo Antigono in njeno davno predpodobo, Sofoklovo njenim predhodnim podobnim Sofoklovim delom; knjiž., redko njegova junakinja je nekaka predpodoba človeštva simbol, prispodoba
  25.      prèdpogòj  -ója tudi -ôja m (- -ọ́, -ó) publ. prvi, osnovni pogoj: to je predpogoj za uspešno delo / rešitev teh vprašanj je predpogoj napredka // pogoj: materialni, tehnični predpogoji; ustvarjati osnovne predpogoje

   44.980 45.005 45.030 45.055 45.080 45.105 45.130 45.155 45.180 45.205  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA