Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (45.105-45.129)
- predočevánje -a s (ȃ) glagolnik od predočevati: grafično predočevanje odvisnosti hitrosti od časa; predočevanje problemov; predočevanje stanja v državi ♪
- predočítev -tve ž (ȋ) glagolnik od predočiti: natančna predočitev stanja; predočitev kulturnega življenja ♪
- prèdojačeválnik -a m (ȅ-ȃ) elektr. naprava ali del naprave, ki povzroča povečanje zelo šibkega signala, da ga je mogoče okrepiti, povečati v ojačevalniku ♪
- predólg -a -o stil. -ó [u̯g] prid. (ọ̑ ọ́) preveč dolg: delati predolge korake; predolgi lasje; predolgo krilo / predolg govor; predolga povest / utrujen od predolge poti ● slabš. imeti predolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; evfem. imeti predolge prste krasti predólgo prisl.: predolgo čakati; predolgo se je zamudil na obisku; ne predolgo potem je res prišel ♪
- predolgočásen -sna -o [u̯g] prid. (á ā) preveč dolgočasen: predolgočasen film; njegovo delo je predolgočasno / predolgočasen človek je, da bi se pogovarjala z njim predolgočásno prisl.: predolgočasno predavati / v povedni rabi predolgočasno mu je bilo v samoti ♪
- predolgovézen -zna -o [u̯g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. preveč dolgovezen: predolgovezen pisatelj; biti predolgovezen / predolgovezni govori ♪
- predolóčen -čna -o prid. (ọ́) preveč določen: predoločna izjava; predoločno mnenje predolóčno prisl.: predoločno se izražati ♪
- predomàč -áča -e prid. (ȁ á) preveč odkrit, preveč zaupen: biti s kom predomač / predomači odnosi predomáče prisl.: predomače govoriti, se vesti ♪
- predòr -ôra m (ȍ ó) 1. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet: peljati skozi predor; vlak je zapeljal v predor; dolg predor; obok predora; vhod v predor / cestni predor / kopati, vrtati predor; pren., ekspr. vrtal je predor v kup žgancev // redko odprtina: stena ima tri predore za okna 2. glagolnik od predreti: predor želodčne stene je zakrivila tudi kisla pijača / zakasneli predor zob pri otroku / hotel je izsiliti predor skozi množico / predor mrzlega zraka / pesnikov predor v novo tematiko ◊ agr. zamrzovalni predor prostor v obliki predora za zamrzovanje živil, zlasti mesa; geom. predor lega dveh teles, pri kateri imata telesi del svojega prostora skupen; grad. predor rov;
mat. predor presek dveh ravnin; mont. predor umetno narejeni prehod skozi hrib; navt. predor polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme; tunel ♪
- predóren 1 -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na predor: predorna odprtina ◊ geol. predorna dolina dolina, nastala z erozijo tekoče vode v prelomnici ali manj odpornih skladih ♪
- predóren 2 -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) prodoren: predoren človek / predoren duh predórno prisl.: predorno določiti pojem ♪
- predornína 1 -e ž (ȋ) petr. kamnina, nastala iz lave na zemeljski površini: lastnosti predornin ◊ geom. skupnost dveh ali več ploskev, ki se predirajo, a nobena med njimi ni ravnina ♪
- predornína 2 -e ž (ȋ) knjiž. pristojbina za prevoz skozi predor; tunelnina: plačati predornino ♪
- predôrski in predórski -a -o prid. (ȏ; ọ̑) nanašajoč se na predor: predorska vrata / predorska izpustitev vode v hidroelektrarni ♪
- prèdosnútek -tka m (ȅ-ȗ) predhodni osnutek: izdelati predosnutek nove ustave, zakona; predosnutki in osnutki statutov ♪
- predpásniček -čka m (ȃ) manjšalnica od predpasnik: obleči, zavezati predpasniček; obrisati si roke v predpasniček; bel predpasniček ♪
- predpásnik -a m (ȃ) vrhnje, navadno zaščitno oblačilo, ki pokriva sprednji del telesa: obleči, opasati, zavezati si predpasnik; obrisati roke v predpasnik; gumijast, usnjen predpasnik; blago za predpasnike / zaščitni predpasnik; predpasnik na naramnice ♦ obl. polovični predpasnik ki ima le del od pasu navzdol ♪
- predpéček -čka m (ẹ̑) nar. vodoraven zid pred odprtino kmečke peči: postaviti lonec na predpeček ♪
- predpéčnik -a m (ẹ̑) pločevinasta priprava za zaščito tal, ki se da pred peč: izdelovati predpečnike; stresti premog na predpečnik; bakren predpečnik ◊ obrt. pekarski delavec, ki daje pekarske izdelke v peč in jih jemlje iz nje ♪
- prèdpekèl -klà tudi prèdpèkel -kla [pǝkǝu̯] m (ȅ-ǝ̏ ȅ-ȁ; ȅ-ǝ̀) rel. posmrtno stanje brez trpljenja tistih, ki (še) niso zveličani: predpekel in vice ♪
- predpís -a m (ȋ) 1. pravno veljavno določilo o posamezni stvari, zadevi: izdati predpis; izvajati, kršiti predpise; omiliti, razveljaviti, spremeniti predpis; podrobni, splošni predpisi; strog predpis; ta predpis je samo formalen, ni več veljaven / carinski, poštni, prometni, varnostni, zdravstveni predpisi; pravni predpis; ustavni, zakonski predpis; predpis o cenah, kvaliteti / delati, ravnati po predpisih, proti predpisom, v skladu s predpisi ♦ jur. mednarodnopravni predpisi 2. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje: ravnati se po predpisih / moralni predpisi // navadno s prilastkom kar določa,
kakšno sme, mora biti kaj sploh: estetski predpisi / jezikovni predpisi ♪
- predpísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na predpis: predpisna določila predpísno prisl.: predpisno se predstaviti ♪
- predpisovánje -a s (ȃ) glagolnik od predpisovati: predpisovanje kakovosti, oblike česa / čezmerno predpisovanje zdravil ♪
- prèdpodóba -e ž (ȅ-ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom kar nejasno, nepopolno kaže, predstavlja to, kar bo sledilo: to je predpodoba prihodnosti vsega človeštva ● knjiž. primerjava med Smoletovo Antigono in njeno davno predpodobo, Sofoklovo njenim predhodnim podobnim Sofoklovim delom; knjiž., redko njegova junakinja je nekaka predpodoba človeštva simbol, prispodoba ♪
- prèdpogòj -ója tudi -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ọ́, ȅ-ó) publ. prvi, osnovni pogoj: to je predpogoj za uspešno delo / rešitev teh vprašanj je predpogoj napredka // pogoj: materialni, tehnični predpogoji; ustvarjati osnovne predpogoje ♪
44.980 45.005 45.030 45.055 45.080 45.105 45.130 45.155 45.180 45.205