Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (45.055-45.079)


  1.      predíranje  -a s (ȋ) glagolnik od predirati: igla za prediranje / pri prediranju žuljev se je zbodel ♪
  2.      predíren  -rna -o prid. (ȋ) 1. ki se da predreti: predirna in nepredirna plast 2. skozi katerega se da priti: težko predirno grmovje 3. močen in neprijetno visok; predirljiv: imeti prediren glas; predirni žvižgi 4. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga; predirljiv: prediren pogled; imeti predirne oči 5. redko hud, oster: prediren mraz / predirna bolečina 6. knjiž. prodoren: prediren mislec predírno prisl.: predirno ga je gledal; zvonec je predirno zabrnel; biti predirno oster ♪
  3.      predirljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. močen in neprijetno visok: predirljiv glas, klic, krik, žvižg; predirljivo zvonjenje / predirljiv zvonec 2. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga: gledati s predirljivim pogledom; predirljive oči ● redko predirljiv mraz hud, oster predirljívo prisl.: predirljivo jo je gledal; telefon je predirljivo zazvonil ♪
  4.      predírnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost predirnega: moti ga predirnost njenega glasu / predirnost pogleda / knjiž. z veliko predirnostjo je razpravljal o tem prodornostjo ♪
  5.      predispozícija  -e ž (í) knjiž. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; dispozicija: imeti predispozicijo za bolezen / duševna predispozicija / pisateljeva predispozicija za umetniško ustvarjanje ♪
  6.      predívast  -a -o prid. (í) podoben predivu: predivasta brada; predivasta lasulja / deklica z dolgimi predivastimi lasmi zelo svetlimi predívasto prisl.: predivasto plavi lasje ♪
  7.      predívec  -vca m (ȋ) bot. zdravilna rastlina z jajčastimi listi in drobnimi belimi cveti, Linum catharticum: na travniku raste predivec / čaj iz posušenega predivca ♪
  8.      predívnat  -a -o prid. (ȋ) podoben predivu: predivnati lasje; predivnate koreninice rastline ♪
  9.      predívnica  -e ž (ȋ) nav. mn., agr. rastlina, iz katere se pridobiva predivo: gojiti predivnice; lan, konoplja in druge predivnice ♪
  10.      predívo  -a s (í) vlakna naravnega ali umetnega izvora za predenje: česati predivo; puliti predivo iz kodelje; dolgo in tanko predivo / bombažno, konopljeno, laneno predivo / s predivom mašiti špranje ♦ tekst. mikati predivo; umetno celulozno predivo; česano predivo ♪
  11.      predívovec  -vca m (í) bot. rastlina s suličastimi listi in rumenkastimi cveti v koških, Filago: njivski predivovec ♪
  12.      prèdizméra  -e ž (ȅ-ẹ̑) nav. mn., grad. po gradbenem načrtu narejen izračun količin gradiva, dela, potrebnega za gradnjo objekta: delati predizmere; projekt obsega tudi predizmere ♪
  13.      prèdjéd  -í ž, daj., mest. ed. prèdjédi (ȅ-ẹ̑) prva jed na menuju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo: pojesti predjed / za predjed so naročili narezek ♪
  14.      predjèm  -éma m (ȅ ẹ́) knjiž. predujem: dati predjem; prositi za predjem ♪
  15.      prèdjútranji  -a -e prid. (ȅ-ú) nanašajoč se na čas pred jutrom: onkraj reke je ležala predjutranja meglica; predjutranja tišina v mestu ♪
  16.      prèdkalkulácija  -e ž (ȅ-á) ekon. računsko predvidevanje stroškov zaradi ugotavljanja cene proizvodu ali storitvi: ukvarjati se s predkalkulacijo / predkalkulacija stroškov ♪
  17.      prèdklíničen  -čna -o prid. (ȅ-í) med. nanašajoč se na začetni del študija medicine, ko se obravnavajo naravoslovni in družboslovni temelji medicine: predklinični predmeti ♪
  18.      predklòn  -ôna m (ȍ ó) šport. upogib telesa v pasu naprej: odklon in predklon / delati predklone / stati v predklonu ♪
  19.      prèdkongrésen  -sna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na čas pred kongresom: predkongresna dejavnost; predkongresno zborovanje / predkongresne razprave; objaviti predkongresne teze za javno obravnavo ♪
  20.      prèdkrílce  -a s (ȅ-ȋ) aer. gibljiva plošča na sprednjem robu krila, ki pri pristajanju omogoča zmanjšanje hitrosti letala ♪
  21.      predláganje  -a s (ȃ) glagolnik od predlagati: predlaganje kandidata, spremembe; postopek predlaganja / predlaganje računov ♪
  22.      prèdléča  -e ž (ȅ-ẹ́) fot. leča, ki se namesti na objektiv za snemanje bližnjih predmetov: predleče in filtri ♪
  23.      predléžje  -a s (ẹ̑) teh. skupek strojnih delov za prenašanje vrtenja, spreminjanje vrtilne hitrosti, zlasti pri transmisijah: predležje se je pokvarilo / jermensko, zobniško predležje ♪
  24.      prêdlog  -óga m (é ọ́) 1. kar se komu reče, izrazi z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči: sprejeti, umakniti, utemeljiti predlog; predlog za odlikovanje; predlog, da bi se vdali, so zavrnili; privoliti v predlog; biti za predlog / dati predlog na glasovanje / pismeni, ustni predlog / izročiti, raztrgati predlog list s takim besedilom ♦ jur. spreminjevalni predlog s katerim se spremeni prvotni, prejšnji predlog 2. lingv. nepregibna beseda, ki izraža odnose med besedami stavka: predlog brez se veže z rodilnikom / nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji ♪
  25.      predlóga  -e ž (ọ̑) besedilo, glasbeno, slikarsko delo v odnosu do drugega dela, narejenega, posnetega po njem: film se zvesto drži literarne predloge; odkriti predlogo znane slike ♦ tisk. odsevna predloga slika, besedilo na neprosojnem materialu, ki se uporablja za reprodukcijo stavka; prosojna predloga diapozitiv, barvni film, ki se uporablja za reprodukcijo stavka // oseba ali stvar v odnosu do literarne osebe, slike, narejene, ustvarjene po njej: med množico je iskal predlogo za zunanji videz glavne junakinje / učenci rišejo po naravnih predlogah; po živi predlogi opisana oseba v romanu ● zastar. glasovati o predsednikovi predlogi o predsednikovem predlogu ♪

   44.930 44.955 44.980 45.005 45.030 45.055 45.080 45.105 45.130 45.155  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA