Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (44.755-44.779)


  1.      práh  -ú in -a m (ȃ) 1. zelo drobni suhi delci snovi v zraku, na predmetih, stvareh: prah se nabira na pohištvu; prah se poleže, useda; brisati prah z omare; vozila dvigajo prah; iztepsti prah iz odeje; debela plast prahu / ekspr. požirati prah vdihavati zrak, poln prahu / cestni prah ki nastaja na netlakovanih cestah; krpa za prah // kar je temu podobno: zdrobiti kamenje v prah; ekspr. oblak snežnega prahu / cvetni prah več pelodnih zrn, pelodna zrna 2. navadno s prilastkom izdelek iz določene snovi v obliki zelo drobnih suhih delcev: arzenikov, grafitni prah; predelovati premogov prah; jajca v prahu posušena in drobno zmleta; mleko v prahu ● ekspr. to delo je že prekril prah je že pozabljeno; ekspr. to je dvignilo mnogo prahu povzročilo je razburjanje, govorice; ekspr. njegovi načrti so se sesuli v prah niso uspeli; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; vznes. naši sovražniki bodo ležali v prahu bodo premagani, ponižani; ekspr. zdrobiti koga v sončni prah uničiti ga, onemogočiti ga; star. strelni prah smodnik; ekspr. jezen sem nanj, da bi ga zmlel v sončni prah zelo; bibl. prah si in v prah se povrneš človeško življenje je minljivo; bibl. otresti prah s čevljev in zapustiti kak kraj pretrgati vse zveze z njim ◊ agr. gnojilo v prahu; geol. kozmični prah delci, ki padajo iz medplanetarnega prostora na zemljo ♪
  2.      práha 1 -e ž (á) jeseni preorana in navadno do naslednje pomladi neposejana, neposajena njiva: spomladi so praho preorali; na prahi se je razrasel plevel / delati, orati praho njivo jeseni orati, pa ne posejati, posaditi / pustiti njivo v prahi ♪
  3.      práha 2 -e ž (á) čeb. spolno združevanje: praha matice / matica gre na praho ♪
  4.      práhec  -hca m (ȃ) ekspr. manjšalnica od prah: vsak prahec sproti pobriše z mize ♪
  5.      práhovka  -e ž (ȃ) knjiž. krpa za prah: pobrisati prah s prahovko ◊ teh. steklena posoda z zamaškom za shranjevanje prašnatih in zrnatih snovi ♪
  6.      prahóvnica  -e ž (ọ̑) nekdaj rog, mošnja za smodnik: napolniti prahovnico s smodnikom ♪
  7.      práizvír  -a m (ȃ-ȋ) knjiž. prvi, osnovni vir: materinstvo je zanjo praizvir sreče / raziskovati praizvire človeške kulture začetek ♪
  8.      práizvòr  -ôra m (ȃ-ȍ ȃ-ó) knjiž. prvi, osnovni vir: praizvor hrane je rastlina / zanj je bila narava praizvor vsakega umetniškega dela ● knjiž. raziskovati praizvor Slovanov izvor ♪
  9.      prájêzik  -íka m (ȃ-é ȃ-í) lingv. teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega se je razvila določena skupina sorodnih jezikov: indoevropski prajezik ♪
  10.      prákrščánski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na prakrščanstvo: prakrščanske skupnosti / prakrščanska umetnost ♪
  11.      práksa  -e ž (ȃ) 1. dejavnost, namenjena neposrednemu zadovoljevanju človekovih potreb: približati znanost praksi; njegova zamisel je brez vrednosti za prakso; uporabiti znanje v praksi; sodelovanje teoretikov in strokovnjakov iz prakse / načela pedagoške prakse; nasveti iz šolske prakse / z oslabljenim pomenom: izboljšanje tehnologije v proizvodni praksi v proizvodnji; ukvarjati se z vzgojno prakso z vzgojo // dejansko stanje, ravnanje, dejanski potek česa zlasti glede na določena načela, zamisli: praksa je to ovrgla; njegova politična praksa; načela in praksa / praksa je pokazala, da ni imel prav izkazalo se je; v praksi je položaj popolnoma drugačen dejansko 2. knjiž., s prilastkom opravljanje poklica: v dolgoletni učiteljski praksi še ni srečal podobnega primera; arhitekt z večletno prakso / izvrševati, opravljati odvetniško, zdravniško prakso poklic / zaradi dolge prakse delo spretno opravlja 3. znanje, vedenje, pridobljeno zlasti z delom: iščemo natakarico z nekaj prakse; v tej dejavnosti ima že prakso; biti brez vozniške prakse 4. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: opraviti obvezno prakso; poslali so ga na prakso v tujino; biti na praksi v bolnišnici; trajanje prakse / organizirati strokovno prakso 5. publ. (ustaljen) način ravnanja, navada: če se bo taka praksa nadaljevala, ne bo uspeha; ne smemo odstopati od dosedanje prakse; s prakso, da se gradijo šole brez telovadnic, moramo končati / tako ravnanje je postalo praksa ● zdravnik splošne prakse zdravnik splošne medicine ◊ jur. privatna zdravniška praksa do 1974 zasebno opravljanje zdravniškega poklica; šol. počitniška proizvodna praksa delo v kaki delovni organizaciji med počitnicami kot posebna oblika strokovnega izobraževanja ♪
  12.      prákultúra  -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. prvotna, najstarejša kultura: raziskovati prakulture ob Egejskem morju; mezopotamska prakultura ♪
  13.      prálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pranje: pralni postopek / pralna sredstva / pralni prašek; pralni stroj; pralno milo // ki se da prati: pralna obleka; pralne zavese; to blago je pralno / pralne tapete ♪
  14.      prálica  -e ž (á) agr. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela: zapičiti pralico v zemljo / nasaditi pralico ♪
  15.      práljudjé  -ljudí m mn., daj. práljudém, tož. práljudí, mest. práljudéh, or. práljudmí (ȃ-ẹ̑) množina od pračlovek: značilnosti praljudi; prim. pračlovek ♪
  16.      prálnica  -e ž (ȃ) prostor za pranje: v kleti je bila pralnica in drvarnica // podjetje, delavnica za pranje, čiščenje: oddati perilo v pralnico; pralnica avtomobilov / samopostrežna, servisna pralnica ♦ mont. obrat za ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine z vodo ♪
  17.      prálnik  -a m (ȃ) 1. pralni stroj: dati perilo v pralnik; prati v pralniku / pralnik s centrifugo 2. priprava iz uokvirjene valovite pločevine za pranje perila; perilnik: čeber in pralnik ♪
  18.      prálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost takega, ki se da prati: preizkusiti pralnost blaga ♪
  19.      prám 1 -a m (ȃ) konj rjave barve: osedlati prama ♪
  20.      prámec  -mca m (ȃ) žarg., navt. premec: stati na pramcu ♪
  21.      prámeglà  -è in prámègla -e [mǝg] ž, rod. mn. prámègel stil. prámeglá (ȃ-ȁ ȃ-ȅ; ȃ-ǝ̀) astr., po Kant-Laplaceovi teoriji zmes plina in prašnih delcev, iz katere je nastalo osončje: ovreči teorijo o pramegli ♪
  22.      prámen  -éna m (á ẹ́) daljši, tanjši skupek las, niti, vlaken: spletati pramene v kito; razdeliti lase v več pramenov; volneni pramen / pramen sivih las ♦ tekst. dolg, valjasto oblikovan skupek neurejenih vlaken s premerom od 1 do 2,5 cm // kar je temu podobno: korobač, spleten iz treh pramenov / trgati časopis v pramene / ekspr. sončni prameni; pramen megle, svetlobe ♪
  23.      praménast  -a -o prid. (ẹ́) 1. razdeljen, oblikovan v pramene: pramenasti lasje 2. ki ima ozke, dolge lise: rdeči pramenasti cveti ◊ elektr. pramenasta žica žica iz zelo tankih, sukanih žic ♪
  24.      praménka  -e ž (ẹ̑) agr. ovca z mešano volno: gojiti pramenke ◊ elektr. pramenasta žica ♪
  25.      práméter  -tra m (ȃ-ẹ̄) fiz. palica z označeno osnovno enoto za merjenje dolžine, ki predstavlja izhodiščno, prvotno merilo za to enoto: ogledati si prameter; kopije prametra ♪

   44.630 44.655 44.680 44.705 44.730 44.755 44.780 44.805 44.830 44.855  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA