Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (44.555-44.579)
- povésten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. knjiž. tak kot pri povesti: to literarno delo ima nekatere povestne značilnosti 2. zastar. pripoveden, epski: povestni in dramski spisi 3. zastar. zgodovinski: on je povestna, resnična oseba / to je povestno dogajanje ♪
- povéstničar -ja m (ẹ̑) 1. knjiž. kdor piše povesti: iz povestničarja se je razvil v romanopisca / Bela krajina je dobila z njim svojega povestničarja in pravljičarja 2. zastar. zgodovinar, zgodovinopisec: več povestničarjev omenja ta upor ♪
- povéšanje -a s (ẹ́) glagolnik od povešati: povešanje glave / povešanje vrat ♪
- povešávka -e ž (ȃ) vrtn. rastlina, katere veje, mladike se pri rasti usmerjajo navzdol: gojiti povešavke ♪
- povéšenje -a s (ẹ̑) glagolnik od povesiti: povešenje ramen, rok ♪
- povèz -éza m (ȅ ẹ́) redko 1. sveženj: nosil je težek povez; povez palic / dati v povez 2. povoj, obveza: vzela je čist povez ♪
- povèz -éza in póvez -a m (ȅ ẹ́; ọ́) nar. prekmursko pokrov za zapiranje kurišča kmečke peči: odmakniti povez ♪
- povéza -e ž (ẹ̑) redko 1. povoj, obveza: moral si je menjati povezo 2. knjiž. povezava: skrbeti za povezo z zaledjem ♪
- povézanost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost povezanega: povezanost prostorov / treba je ohraniti gospodarsko povezanost dežele; slaba prometna povezanost / funkcionalna povezanost misli in besede / povezanost ljudstva z vodstvom; utrjevati povezanost šole z življenjem ♪
- povezáva -e ž (ȃ) dejstvo, da je kaj povezano: dobra cestna povezava med kraji; železniška povezava / utrjevati povezavo med industrijo in kmetijstvom / povezava mesta z zaledjem / izgubiti povezavo z množicami ♪
- povézka -e ž (ẹ̑) knjiž. vprega (polarnih) psov: povezka psov / izpustiti psa s povezke ♪
- povéznica -e ž (ẹ̑) agr. vrv, s katero se povezuje s senom, žitom naložen voz: zategniti poveznico ♪
- povéznik 1 -a m (ẹ̑) posoda v obliki zvona, s katero se kaj pokrije: dati rastlino pod poveznik; mrežast, steklen poveznik ♪
- povezoválen -lna -o prid. (ȃ) ki povezuje: energetski povezovalni sistem / krepiti povezovalna prizadevanja v stranki; društva imajo narodnostno povezovalno vlogo ♪
- povezoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od povezovalec: organizatorica in povezovalka vse društvene dejavnosti / povezovalka programa ♪
- povezovánje -a s (ȃ) glagolnik od povezovati: povezovanje žita v snope / gospodarsko povezovanje; povezovanje držav in narodov / utrjevati povezovanje pouka s prakso ♪
- povíjanje -a s (í) glagolnik od povijati: povijanje roke / povijanje otroka / široko povijanje pri katerem se razkoračene dojenčkove noge od kolkov do kolen obložijo z več na tri dele zloženimi plenicami ♪
- povíšanec -nca m (ȋ) knjiž., redko kdor je povišan: povišanci so se hoteli čimprej uveljaviti ♪
- povíšanje -a s (ȋ) glagolnik od povišati: povišanje nasipa / povišanje plač / povišanje temperature / ni dočakal povišanja v polkovnika ♪
- poviševánje -a s (ȃ) glagolnik od poviševati: poviševanje nasipa / poviševanje osebnih dohodkov / željen je bil časti in poviševanja ♪
- povítek -tka m (ȋ) knjiž. kos tkanine, ki se ovije okrog telesa ali dela telesa v zdravilne namene; ovitek: bolniku dajati povitke okrog pasu ● star. speči jabolčni povitek jabolčni zavitek ♪
- povlák tudi póvlak -a m (ȃ; ọ́) star. prevleka: trami so prekriti s sajastim povlakom; bel povlak na listih ♪
- povléči -vléčem dov., povléci povlécite in povlecíte; povlékel povlékla; povléčen (ẹ́) 1. krajši čas vleči: povleči za vrv / povleči za zvonec / povlekel ga je za rokav 2. z vlečenjem, potegom spraviti a) bližje k sebi: povleči vrv gor; povleči koga s seboj / povlekel ga je bližje b) iz česa, s česa: povleči nit iz tkanine / iz nahrbtnika je povlekel čutaro vzel c) na drugo mesto, v drug položaj: povleči klop v senco / povleči krilo čez kolena; ekspr. v naglici je povlekel nase obleko se hitro oblekel 3. premakniti kaj po površini: povleči s čopičem po zidu; povleči s palico po pesku / v zadregi je povlekla z roko po naslanjaču / povleči z glavnikom skozi lase 4. s črtanjem narediti: povleči črto 5. navadno z močnim vdihom zajeti in spraviti vase: povleči
dim iz cigarete / močno povleči cigaro / pog. povleči požirek vina izpiti 6. ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v položaj, stanje, v katerem je osebek: povlekli so ga v svojo družbo; s težavo so ga povlekli v akcijo / povleči državo v vojno 7. pog. odložiti, preložiti: selitev je povlekel še za en mesec / ne bo še šel v pokoj, bo še malo povlekel 8. nar. pobranati: zorati in povleči njivo 9. redko zapihati, potegniti: nenadoma je povlekla močna burja ● ekspr. od časa do časa je povlekel dreto zasmrčal; pog., ekspr. povlekel je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; ekspr. povleči koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr.
treba ga bo povleči za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh povléči se pog. umakniti se: čete so se povlekle v ozadje / namesto da bi mu pomagal, se je povlekel nazaj ● star. deževje se je povleklo v pozno jesen deževalo je do pozne jeseni ♪
- povnánjenje -a s (ȃ) glagolnik od povnanjiti: povnanjenje absolutne ideje / povnanjenje človeka ♪
- povòd -óda m (ȍ ọ́) kar ima za posledico kako dogajanje, delovanje: ugotoviti povod za prepir; povod za uvedbo kazenskega postopka / dati povod za razburjenje / brez povoda je užaljen brez vzroka ♪
44.430 44.455 44.480 44.505 44.530 44.555 44.580 44.605 44.630 44.655