Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (44.430-44.454)


  1.      potlačítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od potlačiti: potlačitev spominov / potlačitev v podzavest / potlačitev revolucije ♪
  2.      pôtlej  prisl. (ó) I. 1. izraža, da se dejanje zgodi a) po krajšem ali daljšem presledku; potem: ali mi boš zvesta tudi potlej / vsak mora umreti, ta prej, oni potlej b) po predhodnem dejanju: odšel je z doma, pa se je kmalu potlej vrnil 2. izraža vzročno-sklepalno razmerje: vse se draži, kako naj potlej kaj privarčujem 3. pog., z oslabljenim pomenom izraža nejevoljo, presenečenje, začudenje: doma ga ni. Kje pa je potlej; naj potlej jaz vse delam / elipt.: in kaj potlej; kdo pa potlej 4. v vezalnem priredju izraža dejanje, ki sledi predhodnemu a) v času: prej je bil eno leto pri vojakih, potlej je pa doštudiral; najprej je pomislil, potlej je spregovoril b) v kraju: pojdi naravnost, potlej pa na levo II. v vezniški rabi 1. pri naštevanju za izražanje obstajanja česa poleg že povedanega: vpitje in prepiri, potlej težave v službi, kako naj to zdržim // navadno okrepljen za dodajanje: mož je že star, potlej pa tudi malo naglušen 2. za izražanje a) vzročno-posledičnega razmerja: skoraj nič ne dela, potlej pa berači b) vzročno-sklepalnega razmerja: rad se uči, potlej bo že kaj iz njega; ali res nimaš ničesar povedati? Potlej pa zbogom c) navadno v podredju pogojno-posledičnega razmerja: če hočeš priti na vlak, potlej kar pohiti; če kdo zasluži nagrado, potlej jo on / plačaj, potlej te ne bom tožil / ekspr.: fant bo pobegnil od doma, potlej bomo pa imeli; kaj potlej, če je reven, da je le priden // ekspr. za izražanje nasprotja s pričakovanim: tako sem slišal, potlej pa res ne vem, če je res ♪
  3.      pótnica 1 -e ž (ọ̑) ženska oblika od potnik: sprejeti potnico / svetovna potnica / trgovska potnica ♪
  4.      pótnik  -a m (ọ̑) kdor se premika iz kraja v kraj, zlasti s prevoznim sredstvom: na postaji je izstopilo precej potnikov; prepeljati potnike z letalom; seznam potnikov; vozniki in potniki / avtobusni potniki; domači, tuji potniki / slepi potnik ki nima voznega listka; svetovni potnik kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge; (trgovski) potnik delavec v proizvodni ali trgovski organizaciji, ki v okviru pooblastil sprejema naročila in sklepa kupoprodajne pogodbe ♪
  5.      potnína  -e ž (ȋ) denar za pot, potovanje: dati, dobiti potnino; s to potnino bo težko prebil ♦ ptt plačilo za dostavo brzojavke zunaj rednega dostavnega področja ♪
  6.      pótništvo  -a s (ọ̑) 1. dejavnost (trgovskih) potnikov: ukvarjati se s potništvom 2. knjiž., redko več potnikov, potniki: potništvo na ladji ● knjiž. motiv potništva pri Cankarju popotništva ♪
  7.      potóčarka  -e ž (ọ̑) bot. rastlina s pernato deljenimi ali celimi listi in rumenimi cveti v socvetjih, Rorippa: gozdna potočarka ♪
  8.      potóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na potok: bel potočni pesek / plitva potočna struga; potočna voda ♦ zool. potočni rak večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus; potočna postrv postrv z izrazitimi rdečimi pegami; potočnica ♪
  9.      potóčina  -e ž (ọ̑) nar. 1. potočna struga: preskočiti potočino 2. potočna voda; potočnica: kalna potočina ♪
  10.      potóčnica  -e ž (ọ̑) 1. potočna voda: piti potočnico; kalna potočnica 2. dlakava ali gola rastlina z navadno modrimi cveti v socvetjih; spominčica: nabirati potočnice ◊ zool. postrv z izrazitimi rdečimi pegami, Salmo trutta fario ♪
  11.      potoglàv  in potogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. omotičen: biti potoglav; vsa potoglava se je opotekala po sobi / potoglavi koraki ∙ ekspr. potoglavo kolo slabo nasajeno potoglávo prisl.: potoglavo hoditi ♪
  12.      pôtok  -óka m (ó ọ́) 1. manjša, v strugi tekoča voda: potok se izliva v reko; potok šumlja, žubori; ob cesti teče potok; potok se vije med skalami; pozimi potok včasih zamrzne; prebresti potok; regulirati potok; skočiti čez potok; ob potoku rastejo vrbe; bister, čist, hladen potok; potok, bogat z vodo / gorski potok / voda odteka v številnih potokih; ekspr. pot mu je v potokih tekel po hrbtu / poleti je potok suh potočna struga ∙ ekspr. vino je teklo v potokih spili so zelo veliko vina ♦ geogr. ledeniški potok ki teče izpod ledenika 2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika količina česa tekočega: potoki krvi, solz / potok besed ♪
  13.      potokàz  -áza m (ȁ á) zastar. kažipot: postaviti potokaze / bil je njegov potokaz svetovalec, vodnik / njegovo delo je potokaz mlajšim rodovom ♪
  14.      potókoma  prisl. (ọ̑) knjiž. v potokih: deževnica potokoma lije po cesti ♪
  15.      potólči  -tólčem [ou̯] dov., potólci potólcite in potolcíte; potólkel potólkla (ọ́) 1. večkrat slišno udariti: potolči po bobnu, vratih; s kladivom, pestjo potolči; na rahlo potolči; potolči se po žepu 2. s tolčenjem, udarjanjem narediti a) da gre kaj globlje v podlago: potolči žeblje; kol še malo potolci b) da je kaj bolj mehko: pred pečenjem meso malo potolčemo // drugega za drugim zdrobiti, streti: pobranali so in potolkli grude; potolkla je vse lešnike 3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: potolči koga na tla; potolkli so ga s puškinim kopitom / ekspr. potolkli so jo pred domačim pragom ubili 4. ekspr. premagati: potolči sovražnika / potolči nasprotnika, tekmeca // preseči: po pridnosti vse potolče / potolči rekord ● toča je potolkla pridelek pobila; pog., ekspr. potolkel je tri kose pečenke pojedel; ekspr. potolkel je njihove trditve zanikal, ovrgel potólči se pri padcu, udarcu poškodovati se, raniti se: spet se je potolkel; pri nesreči se je precej potolkla; potolči si koleno potólčen -a -o: bil je potolčen po obrazu in rokah; ostanki potolčene vojske ∙ ekspr. zaradi neuspeha je zelo potolčen potrt, pobit ♪
  16.      pótom  predl. (ọ̑) pisar., z rodilnikom z, po: potom pisma obvestiti; potom sodišča izterjati dolg; banke so potom tožbe in rubljenja spravile kmeta na beraško palico; prim. pot m ♪
  17.      potómec  -mca m (ọ̄) sorodnik v ravni črti naprej: bil je potomec ameriških priseljencev; potomci podedujejo lastnosti staršev; moški, ženski potomec; predniki in potomci / ekspr. to je njun nadobudni potomec sin ♪
  18.      potómstvo  -a s (ọ̑) sorodstveno razmerje v ravni črti naprej: raziskovati potomstvo kake družine // potomci: prenašati lastnosti na potomstvo; ekspr. ti starši preveč skrbijo za svoje potomstvo otroke ♪
  19.      potónika  -e ž (ọ́) divja ali vrtna rastlina z deljenimi listi in velikimi belimi, rožnatimi ali rdečimi cveti: v vrtu so cvetele potonike; bila je rdeča kakor potonika ♪
  20.      potòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od potopiti: potop ladje; potop predmeta v tekočino 2. knjiž. (velika) poplava: potopi so uničili več civilizacij ∙ vesoljni potop po bibliji katastrofalne poplave kot božja kazen za človeške grehe ♪
  21.      potópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na potopitev: greti vodo s potopnim grelcem ♦ teh. potopno spajkanje ♪
  22.      potopís  -a m (ȋ) popis potovanja z osebnimi vtisi, doživetji pisca: pisati potopise; rad prebira potopise; iz potopisa je spoznal mnoge kraje, ljudi in njihove navade ♪
  23.      potopítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od potopiti: potopitev telesa v tekočino / potopitev sovražne ladje ♪
  24.      potopljênec  -nca m (é) redko utopljenec: dati prvo pomoč potopljencu; podobna sta bila potopljencu, ki sega po rešilni deski ♪
  25.      potoválen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na potovanje: skrajšati potovalni čas; potovalni načrt; potovalne potrebščine; ekspr. potovalna mrzlica / potovalni urad; potovalna agencija; potovalna torba 2. zastar. potujoč: potovalni igralci; potovalna knjižnica ◊ fin. potovalni ček ček, s katerim je mogoče dvigati gotovino pri različnih bankah; šol. potovalna šola nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole; žel. potovalna hitrost razmerje med časom, ki ga s postanki vred porabi vozilo za vožnjo od odhodne do namembne postaje, in dolžino poti ♪

   44.305 44.330 44.355 44.380 44.405 44.430 44.455 44.480 44.505 44.530  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA