Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (44.180-44.204)


  1.      poslávljanje  -a s (á) glagolnik od poslavljati se: poslavljanje je dolgo trajalo / mučna mu je bila misel na poslavljanje ♪
  2.      poslédek  -dka m (ẹ̑) knjiž. posledica: to so posledki pomanjkanja; nepredvideni posledek nesreče; proučeval je preseljevanje ljudi kot posledek turških vpadov / posledek teh poizvedovanj naj se zapiše / posledek tega pogovora je bil, da se je moral vrniti domov ∙ zastar. prišel je do posledka, da ravna prav sklepa, zaključka ♪
  3.      poslédica  -e ž (ẹ̑) navadno s prilastkom stvar glede na tisto, iz česar izhaja: predvideti posledice; to dejanje bo imelo hude, neprijetne posledice; kajenje bo imelo zanj nepopravljive posledice; bal se je vseh posledic / odstraniti posledice potresa; krediti bi omilili posledice poplav; čutiti posledice vojne / dolgotrajna lakota lahko pusti posledice na človeku / bolezen je posledica nehigieničnih razmer / ni pomislil na posledice, ki bi lahko nastale / prometne nesreče s težkimi, trajnimi posledicami / ekspr. naredi tako, ampak posledice boš nosil sam čutil, trpel // rezultat, dosežek: šolska reforma je imela dobre in slabe posledice / delitev dela in rast tehnike sta imela za posledico razvoj rokodelstva ● publ. izvajati posledice zaradi neizpolnjevanja predpisov kaznovati zaradi neizpolnjevanja predpisov; pisar., redko v izogib posledicam da se izogneno posledicam ♪
  4.      poslédičnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost posledičnega: posledičnost pojavov; nespremenljiva posledičnost življenja / ne poznamo vseh posledičnosti vzrokov ♪
  5.      poslédnji  -a -e prid. (ẹ̑) knjiž. zadnji: ustavili so se pri poslednji hiši, steni / poslednji dan leta; poslednji teden življenja / to je moj poslednji izpit / prišel je poslednji na vrsto / poslednji opomin pred tožbo / dal mu je poslednji denar / poslednji sončni žarki / to je bilo njegovo poslednje upanje // vznes. bistven, najgloblji: iskati poslednji smisel vsega / iztrgati stvarem poslednjo skrivnost ● ekspr. boril se je do poslednjega diha, do poslednje kaplje krvi do konca življenja, do smrti; ekspr. poslednji mohikanec zadnji predstavnik kake izginjajoče, propadajoče skupine; ekspr. to je moj poslednji opomin nič več te ne bom opominjal, posledice pa boš nosil sam; ekspr. med modelarji on nikakor ni poslednji je dober, priznan modelar; ekspr. s poslednjimi močmi je lezel na breg komaj, zelo težko; knjiž. pospremili so ga na poslednjo pot šli so za njegovim pogrebom; ekspr. izpolnili so mu njegovo poslednjo voljo, željo voljo, željo pred smrtjo; ekspr. to je občutil s poslednjim vlaknom telesa zelo je občutil ◊ rel. poslednje reči smrt, sodba, pogubljenje, zveličanje; poslednja sodba Kristusova sodba ob koncu sveta; sam.: poslednji iz tega rodu; dati poslednje od sebe; bibl. prvi bodo poslednji in poslednji bodo prvi ♪
  6.      posléj  in poslèj prisl. (ẹ̑; ȅ) knjiž. 1. odzdaj: poslej bom ravnal, kakor bo meni prav 2. od takrat: poslej ga notranji nemir ni več zapustil ♪
  7.      poslíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od poslikati: slikar je napravil osnutek za poslikanje stropa ♪
  8.      poslikáva  -e ž (ȃ) glagolnik od poslikati: napraviti skice za poslikavo stropa / dim je poškodoval poslikavo na steni slike, sliko ♪
  9.      poslikávanje  -a s (ȃ) glagolnik od poslikavati: končati poslikavanje cerkve ♪
  10.      poslópje  -a s (ọ̑) navadno s prilastkom večja stavba, zgradba gospodarskega ali družbenega pomena: graditi, popravljati poslopje gimnazije; leseno, kamnito, pritlično poslopje; ustanova se je preselila v novo poslopje; postajno, stanovanjsko poslopje; opuščeno poslopje tovarne sladkorja / gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, hiša pa je ostala ♪
  11.      posloválnica  -e ž (ȃ) poslovna enota določene delovne organizacije: odpreti novo poslovalnico; to blago imajo samo v dveh svojih poslovalnicah; šef poslovalnice / turistična poslovalnica ♪
  12.      poslovánje  -a s (ȃ) glagolnik od poslovati: izboljšati poslovanje; nepravilno, redno poslovanje; uspešno poslovanje; poslovanje državnih organov, podjetja; obseg poslovanja; stroški poslovanja / blagajniško, denarno, materialno poslovanje ♪
  13.      poslóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na poslovanje: poslovni pogovori; poslovni uspeh; poslovno sodelovanje / poslovni dogodek; poslovni stroški / poslovna tajnost / poslovni partner, prijatelj / poslovni vlak posebni ekspresni vlak za poslovne ljudi / poslovni prostori; poslovna četrt; zgraditi poslovno središče / poslovna enota / poslovni ljudje; poslovna dejavnost ∙ publ. do njih je vselej zelo posloven uraden, zadržan // nav. ekspr. značilen za poslovne ljudi: poslovno govorjenje, ravnanje ◊ adm. poslovno pismo stenografija, ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto; ekon. poslovni sklad del dohodka, ki ostaja v podjetju kot vir financiranja poslovne dejavnosti; poslovno leto leto, ki se začne z novim porastom gospodarske in poslovne aktivnosti in se konča v mrtvi sezoni; fin. poslovna knjiga knjiga za evidenco poslovnih dogodkov; jur. poslovna sposobnost sposobnost samostojno sklepati pravne posle poslóvno prisl.: v Ljubljano je prišel samo poslovno; poslovno hladen izraz na obrazu ♪
  14.      poslovenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od posloveniti: odlična poslovenitev romana / drama v poslovenitvi znanega prevajalca / izdajati poslovenitve ♪
  15.      poslovénjenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od posloveniti: zavzemali so se za poslovenjenje našega šolstva / lotil se je poslovenjenja knjige ♪
  16.      poslovílen  -lna -o prid. (ȋ) ki je, se dogaja ob slovesu: prirediti poslovilni koncert; udeležiti se poslovilnega kosila, sprejema / imeti poslovilni govor ob odprtem grobu; poslovilna pisma na smrt obsojenih ♪
  17.      poslóvnik  -a m (ọ̑) pravila, določila o organiziranosti in poslovanju delovne organizacije, določenega organa: imeti, predpisati poslovnik / sprejeti poslovnik / skupščinski poslovnik; poslovnik zborov / delati po poslovniku; s poslovnikom določeno število delegatov ♦ jur. poslovnik za redna sodišča ♪
  18.      poslóvnost  -i ž (ọ̄) 1. sposobnost za poslovanje: povečati, razvijati poslovnost bank; zakoni so sprostili poslovnost; slaba poslovnost v elektrogospodarstvu // poslovanje: neuspešna poslovnost; vprašanje poslovnosti tega podjetja je živo že nekaj časa 2. nav. ekspr. lastnost, značilnost poslovnega: v njenem vabilu je bilo nekaj poslovnosti; praktičnost in poslovnost ♪
  19.      poslovódstvo  -a s (ọ̑) 1. opravljanje poslovodskih poslov: prevzeti poslovodstvo // pisarna poslovodje: iti v poslovodstvo 2. žarg. poslovodni organ: sklep poslovodstva ♪
  20.      poslúh  -a m (ȗ) 1. zmožnost razločevati tone različnih višin: imeti, izšolati posluh; dober, izreden, zanesljiv posluh / glasbeni posluh / igrati, peti po posluhu brez uporabe not ♦ muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom sposobnost za dojemanje in zaznavanje zlasti duhovnih prvin, pojavov: imeti komercialni, politični posluh; posluh za javno mnenje, potrebe tržišča, za stvarnost, družbene tokove; biti brez posluha za umetnost; človek s posluhom za bistveno; publ. estetski posluh čut // določen odnos do teh prvin, pojavov; čut: imeti posluh za trpeče / prevod je brez jezikovnega posluha // razumevanje, smisel: nima posluha za njene težave; za njegove pobude ni dovolj posluha; v podjetju so pokazali precej posluha za njegovo raziskovalno delo 3. knjiž. poslušanje: prositi, zahtevati posluh; klicati k posluhu / na prvi posluh mi pesem ni bila všeč / kot vzklik: posluh; trenutek posluha, prosim 4. zastar. sluh: ker sem imel dober posluh, sem vedel, da se bliža konjenica; vid in posluh ● pog., ekspr. največkrat dela kar po posluhu nenačrtno, nepremišljeno; ekspr. včasih kaj zapišem po posluhu, ne po slovničnih pravilih kot se mi zdi, da je primerno, ustrezno ♪
  21.      poslušálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor posluša, navadno kot udeleženec različnih sestankov, glasbenih prireditev: poslušalci pazljivo poslušajo; pevka je navdušila poslušalce; poslušalci v dvorani; gledalci in poslušalci; kadar je pripovedoval o svojih dogodivščinah, je imel dovolj poslušalcev / radijski poslušalci / ekspr. sklenil je, da bo v pogovoru samo poslušalec da se ga ne bo aktivno udeleževal; biti dober poslušalec dati sogovorniku možnost, da govori, pove svoje mnenje / kot vljudnostni nagovor spoštovani poslušalci 2. zastar. kdor prisluškuje; prisluškovalec: skrit poslušalec ♪
  22.      poslušálnica  -e ž (ȃ) rad. prostor za poslušanje z napravami, ki omogočajo neposredno zvezo s krajem dogajanja: v poslušalnici so pazljivo sledili debati na zasedanju / vesoljska radijska poslušalnica za poslušanje signalov iz vesolja ♪
  23.      poslušálstvo  -a [u̯s] s (ȃ) poslušalci: poslušalstvo je navdušeno ploskalo; kritično poslušalstvo; v gostilni je imel vedno dovolj poslušalstva ♪
  24.      poslúšanje  tudi poslušánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od poslušati: gledanje in poslušanje / orkester je igral za ples, ne za poslušanje / poslušanje glasbe ♪
  25.      poslúšek  -ška m (ȗ) star. poslušanje: pripraviti se na potrpežljiv poslušek / zahajal je tja, a ne na posluške praznih marenj ∙ star. nositi komu posluške na ušesa pripovedovati, kar se izve s prisluškovanjem, poslušanjem ♪

   44.055 44.080 44.105 44.130 44.155 44.180 44.205 44.230 44.255 44.280  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA