Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (43.955-43.979)
- popévka -e ž (ẹ̑) 1. vokalna skladba v popularnem ritmu in z vsebinsko nezahtevnim besedilom: peti, poslušati popevke; domača, poulična popevka; to je avtor najpopularnejše popevke; festival popevk 2. nav. ekspr. umetniško nezahtevna pesem: poleg drugih pesmi je napisal tudi veliko popevk / peti popevke; pesem je vesela dijaška popevka ♪
- popévkarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na popevkarje, popevke ali popevkarstvo: popevkarski festival / popevkarska glasba / publ. nova zvezda na popevkarskem nebu ♪
- popévkarstvo -a s (ẹ̑) dejavnost popevkarjev: posvetiti se popevkarstvu; problemi slovenskega popevkarstva / popevkarstvo je postalo za nekatere najbolj kulturno razvedrilo ♪
- popís -a m (ȋ) glagolnik od popisati: popis inventarja, zalog / popis bo zajel tudi druge podatke; voditi popis / statistični, uradni popis; popis prebivalstva / natančen, obširen popis dogodkov, življenja ♪
- popísnica -e ž (ȋ) obrazec za popisovanje: izpolnjevati, zbirati popisnice; s popisnicami bodo zbrali predvsem demografske podatke ♪
- popisovánje -a s (ȃ) glagolnik od popisovati: popisovanje blaga, knjig / začelo se je uradno popisovanje / popisovanje doživljajev ♪
- popívanje -a s (í) glagolnik od popivati: nočno popivanje; popivanje in ponočevanje ♪
- popívka -e ž (ȋ) knjiž., redko zabava, pri kateri se zlasti pije: udeleževati se veselih popivk ♪
- pópkar -ja m (ọ̑) nar. žepni nož z enim pregibnim rezilom in lesenim ročajem; pipec: s popkarjem si je odrezal košček klobase ◊ zool. ptica pevka s kratkim, debelim kljunom; (veliki) kalin ♪
- pópkov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na popek: popkova barva / globoko udrta popkova jamica ∙ knjiž., redko pretrgati popkovo žilo popkovnico ♦ anat. popkova kila, žila popkovna kila, žila; med. popkov granulom ♪
- popkovína -e ž (í) anat. vrvi podobna tvorba, ki povezuje plod s posteljico; popkovnica: popkovina se je pretrgala; podvezati, prerezati popkovino; krvaveti iz ostanka popkovine; pren., knjiž. pretrgala se je popkovina, ki ga je vezala na dom ◊ bot. del semenske zasnove, s katerim je ta pritrjena v plodnici ♪
- popkóvnica in pópkovnica -e ž (ọ̑; ọ̑) anat. vrvi podobna tvorba, ki povezuje plod s posteljico: popkovnica se je pretrgala; babica je prerezala popkovnico; krvaveti iz ostanka popkovnice; pren., knjiž. vse življenje ni mogel prerezati popkovnice, ki ga je vezala na mater ♪
- poplačílo -a s (í) 1. glagolnik od poplačati: poplačilo dolga 2. star. plačilo: pričakoval je bogato poplačilo ♪
- poplàh -áha m (ȁ á) knjiž. 1. nenaden (velik) strah, preplašenost: med nami je zavladal poplah; popis živine je povzročil poplah med kmeti; odkriti vzrok poplaha // zmeda, nered: v taboru je nastal poplah 2. alarm: poplah zaradi letalskih napadov / zatrobiti poplah / sirene so naznanile konec poplaha ♪
- popláva -e ž (ȃ) 1. razlitje, razširjenje velike količine vode po kaki površini: na tem polju so vsako leto poplave; poplava je naredila veliko škode; preprečiti poplavo; severne kraje so zajele katastrofalne poplave; občasne, pomladanske poplave; ekspr. v kopalnici imajo pravo poplavo / poplava se širi, umika voda ob takem razlitju, razširjenju 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: poplava besed, vprašanj; jezi se nad poplavo slabe literature; poplava različnih podatkov / poplava luči, svetlobe ♪
- pòplebiscíten -tna -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na čas po plebiscitu: poplebiscitna dejavnost vlade / poplebiscitni čas poplazile ženine copate poplazíti se in popláziti se, in popláziti se krajši čas se plaziti: malo se poplaziš, da prideš skozi luknjo ♪
- poplemenítenje -a s (ȋ) glagolnik od poplemenititi: poplemenitenje človeka / duhovno poplemenitenje / poplemenitenje zaslužnih državljanov ♪
- poplesovánje -a s (ȃ) glagolnik od poplesovati: veselo poplesovanje / poplesovanje plamenov v kaminu ♪
- poplèt -éta m (ȅ ẹ́) gozd., grad. spleteno šibje, protje, ki preprečuje, zadržuje posipanje zemlje, peska v bregu: utrditi breg s popletom / mrtvi iz suhega šibja, protja, živi poplet iz svežih vrbovih vej, ki se okoreninijo ♪
- poplín -a m (ȋ) tanka bombažna tkanina, zlasti za srajce: srajca iz poplina ♪
- poplitvênje -a s (é) glagolnik od poplitveti: poplitvenje jezera, reke / poplitvenje bralcev zaradi branja slabe literature ♪
- popóldan -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) 1. del dneva od poldneva do večera: ta teden imamo vse popoldneve proste; popoldan je prespal; bil je topel nedeljski popoldan 2. s prilastkom popoldanska kulturna, športna prireditev: filmski popoldnevi; prirediti glasbeni popoldan ♪
- popoldnévnik -a [u̯d] m (ẹ̑) časopis, ki izhaja popoldne: izdajati popoldnevnik; jutranjik in popoldnevnik ♪
- popóln -a -o [u̯n] prid., popólnejši (ọ̑) 1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk 2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je dozdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano 3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je dozdaj najbolj
popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna // ki ima dobre, pozitivne lastnosti v največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje 4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec ◊ fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo
valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jur. popolni preklic; lingv. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi; popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje popólno prisl., star. popolnoma: ljudje so ga že popolno pozabili; ostati popolno hladen ♪
- popólnoma [u̯n] prisl. (ọ̑) izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: popolnoma pozabiti, spremeniti; popolnoma se je zapil / popolnoma drugačen; mož je popolnoma gluh; ne popolnoma upravičen sum / svoji nalogi je popolnoma kos; imaš popolnoma prav; ob tej uri je že popolnoma svetlo; popolnoma brez potrebe se razburjaš; oblečen je popolnoma v črno ♪
43.830 43.855 43.880 43.905 43.930 43.955 43.980 44.005 44.030 44.055