Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (43.830-43.854)
- pomôrski -a -o prid. (ó) nanašajoč se na morje ali pomorstvo: pomorski prevoz, promet; pomorska plovba; oceanska pomorska pot / pomorska bitka / Grki so pomorski narod; pomorske države / kopenske in pomorske sile / pomorski strokovnjak / pomorska agencija, družba / pomorska akademija, šola / slovar pomorskih izrazov ◊ jur. pomorsko pravo pravo, ki ureja pravna razmerja v pomorstvu; navt. pomorski strojnik čin v trgovski mornarici za oficirja stroja ali nosilec tega čina; pomorska karta karta, ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; pomorska knjižica dokument o strokovni usposobljenosti, nazivu, zdravstvenem stanju pomorščaka, ki je potreben za delo na ladji; voj. pomorska eskadra ♪
- pomôrstvo -a s (ō) 1. dejavnost, ki je v zvezi s plovbo po morju in izkoriščanjem morskega bogastva: delati v pomorstvu; ukvarjati se s pomorstvom / slovensko izrazje za pomorstvo 2. dejavnost, ki je v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem; navtika: razvoj pomorstva; imeti prakso v pomorstvu // veda o tem: razprava iz pomorstva 3. redko ladjevje: potniška ladja argentinskega pomorstva ♪
- pomorščák -a m (á) 1. kdor je zaposlen v pomorstvu: postati pomorščak; narod pomorščakov / radijska oddaja o morju in pomorščakih 2. kdor plove po morju, zlasti v raziskovalne namene: pomorščaki so prispeli na južni tečaj; odkritja pomorščakov ♪
- pomóta -e ž (ọ̑) 1. dejstvo, da dejanje ali stanje ni v skladu s hotenim, nameravanim: poklicali so ga k telefonu, pa je bila pomota; prišlo je do pomote; huda, velika pomota; ekspr. neljuba, očitna, usodna pomota / pri opozarjanju na določeni pomen povedanega da ne bo pomote: govorim v starih dinarjih; kot vljudnostna fraza oprostite, pomota // nav. ekspr. napaka: ta knjiga ima precej pomot / tiskovna pomota 2. v prislovni rabi izraža, da se dejanje (z)godi brez določenega namena: po pomoti je izpadel zadnji odstavek; po pomoti odpreti pismo / po pomoti vpisan račun ♪
- pomóten -tna -o prid. (ọ̑) jur. storjen, narejen po pomoti: pomotna izjava, navedba ♪
- pomótoma prisl. (ọ̑) po pomoti: ime v članku je pomotoma izpadlo; pomotoma ga je nagovoril z gospodom / pomotoma vpisan račun ♪
- pomóžen -žna -o prid. (ọ́) ki omogoča, pomaga, da bistveno, glavno navadno bolje deluje: pomožni jezovi; pomožne naprave; astronavta sta krmarila s pomožnima raketama / ta knjiga je pomožni učbenik za študente prvega letnika; izbrisati pomožne črte; prave dolžine daljic določimo na pomožni risbi / ker nima nobene izobrazbe, opravlja le pomožna dela manj zahtevna // ki začasno prevzame funkcijo, delo česa drugega: pristali so na pomožnem letališču; ker se ni odprlo glavno padalo, so poskušali aktivirati še pomožno / sedel je na pomožnem sedežu; v hotelu so jim za otroka pripravili pomožno ležišče ● materinščina je bila takrat le pomožni jezik za učenje tujih jezikov sredstvo, pripomoček ◊ elektr. pomožna razsvetljava razsvetljava, ki se ob izpadu omrežne napetosti avtomatično preklopi na
pomožni energetski vir; lingv. pomožni glagol glagol, s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; pomožni sinonim; navt. pomožna vojna ladja; pomožno jadro; ptt pomožna pošta redna poslovna enota v manjšem kraju, kjer opravljajo le po pogodbi določene vrste poštnih storitev; rel. pomožni škof škof, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije, nima pa nasledstvene pravice; šah. pomožni mat mat pri problemskem šahu, kjer pri izvedbi mata sodeluje tudi tista stran, ki bo matirana; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah; pomožni oddelek razvojni oddelek za podpovprečno razvite učence; žel. pomožni vlak vlak za reševalna dela pri železniških nesrečah ♪
- pompadúrski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na markizo Pompadour: nosila je pompadurski klobuk / pompadurski stil ♪
- pompón -a m (ọ̑) obl. urejen, povezan okrogel šop niti, trakov za okras: na kapo je prišila velik volnen pompon ♪
- pompózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. razkošen, sijajen: priredili so mu pompozen sprejem; njuna poroka je bila zelo pompozna / ogledovali so si staro, pompozno hišo // veličasten, mogočen: pompozen spomenik / pompozen človek / govoril je s pompoznim glasom // hrupen, buren: pompozna reklama pompózno prisl.: pompozno dekorativna scena ♪
- pompóznost -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost pompoznega: pompoznost sprejema / baročna pompoznost hiše / v svoji pompoznosti je mislil, da zna vse jezike sveta ♪
- pomračítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pomračiti: opazil je pomračitev njenega obraza / pomračitev resnice / pomračitev sonca ♪
- pomúda -e ž (ȗ) zastar. 1. postanek: voznik je predlagal kratko pomudo; vlak je imel na tej postaji daljšo pomudo 2. v zvezi brez pomude brez obotavljanja: brez pomude narediti, oditi ♪
- pomutacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na čas po mutaciji: pomutacijska doba ♦ muz. pomutacijski zbor zbor iz glasov otrok, ki so že mutirali ♪
- ponàjveč tudi ponájveč in ponàjvèč tudi ponájvèč prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ) knjiž. večinoma, povečini: ponajveč zahaja v kavarno; v teh krajih je dosti rokodelcev, ponajveč zidarjev ♪
- ponarédba -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od ponarediti: ponaredba podpisa, žiga / spretna ponaredba slike / ponaredba resnice 2. kar je ponarejeno: ta pesem je ponaredba v ljudskem stilu; izdelke so vrnili, ker so bili ponaredbe ♪
- ponarédek -dka m (ẹ̑) kar je ponarejeno: odkrivati ponaredke; ponaredek dokumenta, ključa; svoje kipe je nesel k prodajalcu ponaredkov ♪
- ponaredítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ponarediti: bil je obsojen zaradi ponareditve podpisa ♪
- ponaredljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da ponarediti: ponaredljive oblike; težko ponaredljiv dokument ♪
- ponaréjanje -a s (ẹ́) glagolnik od ponarejati: ponarejanje kovanega denarja / ponarejanje zgodovine ♪
- ponaréjek -jka m (ẹ̑) ponaredek: prodajati ponarejke; preproge niso bile perzijske, ampak le spretni ponarejki ♪
- ponarejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj ponareja: ponarejevalec denarja, menic, srečk / služba za boj proti ponarejevalcem vina ♪
- ponarejeválski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na ponarejevalce ali ponarejanje: ponarejevalska delavnica / zaprli so ga zaradi njegove ponarejevalske dejavnosti ♪
- ponášanje -a s (ȃ) glagolnik od ponašati se: ponašanje z junaštvom, konjem; samohvala in ponašanje / bil je priljubljen zaradi prijaznega, uglajenega ponašanja ♪
- ponašítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ponašiti: ponašitev tujega imena / ponašitev igre je dramatiku zelo uspela / ponašitev Molièrovih komedij ♪
43.705 43.730 43.755 43.780 43.805 43.830 43.855 43.880 43.905 43.930