Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (43.530-43.554)
- pólinteligènt -ênta in -énta [ou̯] m (ọ̑-ȅ ọ̑-é, ọ̑-ẹ́) kdor je z izobrazbo usposobljen za umsko manj zahtevno delo, polizobraženec: administratorke, nižji oficirji in drugi polinteligenti // ekspr. kdor je pomanjkljivo izobražen, premalo razgledan: ima sicer univerzo, vendar je kljub temu polinteligent ♪
- pólio -a m (ọ̑) žarg., med. otroška paraliza: cepivo proti poliu ♪
- políp -a m (ȋ) 1. zool. ožigalkar z vrečastim telesom in lovkami, pritrjen na podlago: polipi in meduze; bolezen objema kakor polip vse njegovo življenje 2. med. okrogel pecljat izrastek na sluznici: operirati polipe v nosu ♪
- políranje -a s (ȋ) glagolnik od polirati: poliranje lesa; naprava za poliranje ♪
- polírec -rca m (ȋ) delavec, ki polira: zaposliti več polircev / polirec kovin ♪
- poliritmíja -e ž (ȋ) muz. nastopanje dveh ali več različnih ritmov hkrati ♪
- polisíndeton -a m (ȋ) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom; mnogovezje: polisindeton in asindeton ♪
- polítbiró -ja m (ȋ-ọ̑) kratica, v nekaterih komunističnih partijah politični biro: član politbiroja; dejavnost politbiroja / do 1952 politbiro centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije ♪
- polítdelegát -a m (ȋ-ȃ) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delegat: politdelegat in politkomisar ♪
- politéhničen -čna -o prid. (ẹ́) knjiž., redko tehniški, tehničen: politehnični inštitut ♦ ped. politehnični princip povezovanje teoretičnega znanja s spoznavanjem osnov tehnike ♪
- politéhnika -e ž (ẹ́) 1. v nekaterih deželah višja ali visoka šola za tehnične vede: vpisati se na politehniko; študent politehnike 2. knjiž., redko tehnične vede, tehnika: osnove politehnike ♪
- polítkomisár -ja m (ȋ-á) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični komisar: za komandantom je borcem spregovoril še politkomisar; politkomisar Cankarjeve brigade ♪
- politologíja -e ž (ȋ) veda o politiki: razvoj politologije / oddelek za politologijo ♪
- politúra -e ž (ȗ) les. raztopina različnih smol, ki dela, nanesena v tankem sloju, površino bleščečo: nanesti polituro; lužila in politure // tanka plast iz tega: bleščeča se politura mize; raze v polituri; pren., ekspr. njegove besede so okorne, brez potrebne politure ♪
- poliuretán -a m (ȃ) kem. makromolekulska snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken, lepila ♪
- poliuretánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poliuretan: poliuretanski izdelek / poliuretanska pena kavčuku podobna elastična snov iz poliuretana ♪
- polív -a m (ȋ) 1. glagolnik od politi: poliv jedi s kremo; zdravnik mu je priporočil polive z mlačno in hladno vodo / končati kopel z mrzlim polivom; tak sprejem je bil za vse kakor leden poliv je vse zelo prizadel, razočaral 2. gastr. mešanica živil, jedi za polivanje drugih jedi: politi s polivom / za poliv je uporabil omako ♪
- polivalénten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten: polivalenten element 2. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polivalentna izkušenost / polivalentna izobrazba / ta beseda je polivalentna večpomenska ♦ med. polivalentno cepivo cepivo proti različnim oblikam iste nalezljive bolezni ali proti več boleznim hkrati ♪
- polívanje -a s (í) glagolnik od polivati: vsakodnevno polivanje z vodo / polivanje mleka ♪
- polívek -vka m (ȋ) 1. glagolnik od politi: polivek z mrzlo vodo ga je osvežil; to spoznanje je delovalo na vse kot mrzel polivek je vse zelo prizadelo, razočaralo 2. tekočina, ki se polije: polivki se stekajo v kotanjo ◊ farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline s hladno vodo ♪
- poliviníl -a m (ȋ) poljud. izdelek, zlasti folija iz polivinilklorida: prevleči sedeže s polivinilom; koledar, vezan v polivinil / polivinil, podolit in druge talne obloge; neskl. pril.: polivinil vrečka ♪
- polivinílkloríd -a m (ȋ-ȋ) kem. s polimerizacijo nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo folij, umetnih vlaken, umetnega usnja ♪
- polívka -e ž (ȋ) gastr. mešanica živil, jedi za polivanje drugih jedi: polivka iz rumenjaka, sladkorja in pudinga // star. omaka: zrezek v polivki ● nar. belokranjsko odcediti polivko vodo, v kateri so se skuhali žganci; ekspr. polivka izpod neba dež, ploha; to je bilo za vse kot hladna polivka je vse zelo prizadelo, razočaralo ♪
- polízanec -nca m (í) ekspr. moški, ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede: dvorni, mestni polizanci / neotesanci in polizanci ♪
- polízek -zka m (ȋ) 1. ekspr. količina hrane, snovi, ki se spravi v usta z enim premikom jezika po čem: niti polizka medu ji ne privošči 2. star. poslastica: postregli so jim s samimi polizki ♪
43.405 43.430 43.455 43.480 43.505 43.530 43.555 43.580 43.605 43.630