Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (43.480-43.504)


  1.      polémika  -e ž (ẹ́) ostra izmenjava nasprotujočih si mnenj, navadno glede kakega znanstvenega, literarnega, filozofskega vprašanja: med predstavnikoma različnih smeri se je vnela polemika; začeti polemiko; prenehati z javno polemiko; ton polemike / pismena polemika ♪
  2.      polénce  -a s (ẹ̄) manjšalnica od poleno: cepil je polenca; naložiti polenca na ogenj ♪
  3.      polénček  -čka m (ẹ̑) manjšalnica od polence, poleno: brcnil je polenček, ki je ležal pred pečjo; kuriti s polenčki ♪
  4.      poléno  -a s (ẹ́) razžagan neobdelan kos lesa za kurjavo: v peči so prasketala polena; klati polena v trske; pobral je poleno in ga vrgel za njim; debelo, okroglo, smolnato poleno; naročje polen / metrska polena ∙ ekspr. metati komu polena pod noge ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih ♪
  5.      polénovka  -e ž (ẹ́) posušena riba trska: kuhati, namakati polenovko ♪
  6.      polénta  -e ž (ẹ̑) gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode: kuhati, jesti polento; z ocvirki zabeljena polenta; skleda polente ♪
  7.      poléntar  -ja m (ẹ̑) 1. ekspr. kdor (rad) je polento: bil je velik polentar 2. pog., slabš. Italijan, zlasti kot okupatorski vojak: streljati na polentarje ♪
  8.      polentár  -ja m (á) nar. zahodno kuhalnica za mešanje polente: mešati s polentarjem ♪
  9.      poléntarski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od polentar 2: preganjati polentarsko sodrgo ♪
  10.      polepšáva  -e ž (ȃ) glagolnik od polepšati: polepšava stanovanja / polepšava obraza ♪
  11.      polepševánje  -a s (ȃ) glagolnik od polepševati: polepševanje stanovanja ♪
  12.      polèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. krajevno, časovno omejeno letenje: polet od Ljubljane do Zagreba je trajal pol ure; vsa letala so se vrnila s poleta nad sovražnim ozemljem; čarterski, izvidniški polet / letalski poleti / vesoljski poleti; polet na luno / svatbeni, ženitovanjski polet matice pri katerem se matica opraši ♦ šport. smučarski poleti pri katerih smučarski skakalec leti nad 90, 100 m daleč 2. redko let, letenje: spremeniti smer poleta / z očmi slediti poletu žoge 3. velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo: polet jim upada; biti poln mladostnega poleta; delati z velikim poletom / delovni, revolucionarni polet 4. publ., s prilastkom hiter, močen razvoj zlasti kake dejavnosti: gospodarski polet države; začetek poleta industrije / francoska revolucija je povzročila velik polet narodnostnih gibanj v Evropi jih je pospešila, okrepila; pren. zavirati polet njegovih misli ♪
  13.      poletáš  -a m (á) zool. riba z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, s katerimi se lahko premika, leti nad morsko gladino, Exocoetus volitans ♪
  14.      poléten 1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na poletje: bil je vroč poletni dan; poletni meseci / poletna nevihta, suša / poletne čebele čebele, ki se izležejo poleti; poletna obleka; poletne (šolske) počitnice // nav. ekspr. značilen za poletje: prav poletno vreme je še, čeprav smo sredi jeseni ● poletni čas v nekaterih državah uradno za eno uro naprej premaknjen čas od druge polovice maja do druge polovice septembra ◊ agr. poletna rez; astr. poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; bot. poletni jurček užitna goba s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus; poletni veliki zvonček rastlina s črtalastimi listi in belimi cveti v kobulih, Leucojum aestivum; les. poletni les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; meteor. poletni monsun; šol. poletni (izpitni) rok (izpitni) rok ob koncu šolskega leta; vrtn. poletna cipresa cipresi podobna enoletna vrtna rastlina, Kochia scoparia polétno prisl.: poletno se obleči ♪
  15.      polétenski  -a -o [tǝn] prid. (ẹ̑) star. poleten1: bil je lep poletenski večer / poletenska obleka polétensko prisl.: biti poletensko oblečen ♪
  16.      polétje  -a s (ẹ̑) 1. del leta med pomladjo in jesenjo: poletje je minilo, nastopila je jesen; do poletja so končali delo; vrniti se sredi poletja; suho, vroče poletje; ekspr. to je pravo tropsko poletje / ekspr.: vedno bolj vroče je, gremo že v poletje; pomlad se je nagnila v poletje / čez poletje je hodil delat k sosedu; star. potok v poletju skoraj presahne poleti; umrl je lansko poletje ♦ astr. astronomsko poletje doba od poletnega sončnega obrata do jesenskega enakonočja; etn. Martinovo poletje doba lepega vremena okoli 11. novembra; meteor. babje poletje doba lepega vremena v začetku jeseni; indijansko poletje na ameriškem severu babje poletje // za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bilo še poletje, v hribih pa že jesen; pozno poletje ga je navdalo z otožnostjo / zunaj je poletje poletno vreme; pren., knjiž. v njihovih srcih je poletje 2. ekspr., s prilastkom doba največje življenjske moči: njegovo poletje že mineva ● ekspr. biti v poletju moči njegova moč se je razvila do največje mere; knjiž. fant s sedemnajstimi poletji star sedemnajst let ♪
  17.      poležávanje  -a s (ȃ) glagolnik od poležavati: poležavanje v senci ♪
  18.      pólfabrikát  -a [u̯f] m (ọ̑-ȃ) redko polizdelek: usnje, deske in drugi polfabrikati ♪
  19.      pólfevdálen  -lna -o [u̯f] prid. (ọ̑-ȃ) ki ima določene značilnosti fevdalnega: polfevdalni odnosi ♪
  20.      pólfinále  -a [u̯f] m (ọ̑-ȃ) šport. izločilno tekmovanje za nastop v finalu: uvrstiti se v polfinale / žarg. polfinale so vsi tekači tekli zelo hitro polfinalni tek ♪
  21.      pólfinalíst  -a [u̯f] m (ọ̑-ȋ) šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v polfinalu: med polfinalisti je tudi reprezentanca Jugoslavije ♪
  22.      pólfotélj  -a [u̯f] m (ọ̑-ẹ̑) udoben stol z naslonjalom za hrbet, navadno oblazinjen: sesti v polfotelj; fotelji in polfotelji ♪
  23.      polglásnik  -a [u̯g] m (ȃ) lingv. samoglasnik, izgovorjen z jezikom v nevtralnem položaju: izgovoriti polglasnik; črka e v besedi kadilec označuje polglasnik / francoski, nemški polglasniki // znak za tak samoglasnik: napisati polglasnik ♪
  24.      pólgospôski  -a -o [u̯g] prid. (ọ̑-ó) po določenih lastnostih, značilnostih podoben gosposkemu: polgosposki človek; ima polgosposke navade ♪
  25.      pólh  -a [u̯h] m (ọ̄ ọ́) gozdni glodavec s sivim, po trebuhu belim kožuhom in košatim repom: loviti polhe; spi kot polh trdno; debel kot polh / jesti polhe / past za polhe ♪

   43.355 43.380 43.405 43.430 43.455 43.480 43.505 43.530 43.555 43.580  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA