Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (43.055-43.079)


  1.      podožívljanje  -a s (í) glagolnik od podoživljati: podoživljanje preteklosti / podoživljanje umetniškega dela ♪
  2.      pòdpalúbje  in pòdpálubje -a s (ȍ-ȗ; ȍ-ȃ) navt. podkrovje: dvigniti tovor iz podpalubja; potniki v podpalubju / ladijsko podpalubje ♪
  3.      podpàs  in podpás -ása m (ȁ á; ȃ) vet. jermen, navadno pri konjski opremi, ki povezuje, spenja zaprežnice; pas: napeti, odpeti podpas ♪
  4.      podpázduha  -e ž (ȃ) 1. vbočeno mesto pod ramenskim sklepom: umivati podpazduho; desna, leva podpazduha / voda mu je segala že do podpazduh // pog. del oblačila, ki pokriva to mesto: bluza je imela premočene podpazduhe; šivi na podpazduhi 2. s predlogom predel med prsnim košem in nadlaktjo: v podpazduhi je nosil prepognjen časopis / držati, prijeti se koga za podpazduho za nadlaket, komolec ♪
  5.      podpéček  -čka m (ẹ̑) prostor pod (kmečko) pečjo: nanositi drv v podpeček ♪
  6.      podpepélnik  -a [u̯n tudi ln] m (ẹ̑) etn. kruh, pečen pod lončenim pokrovom, pokritim s pepelom, z žerjavico: speči podpepelnik ♪
  7.      podpétnik  -a m (ẹ̑) obrt. vsaka od navadno usnjenih ploščic, ki sestavljajo peto: izdelovati podpetnike // nar. peta: čevelj z visokim podpetnikom ♪
  8.      pòdpíčje  -a s (ȍ-ȋ) lingv. ločilo, ki označuje delne enote večjega jezikovnega sporočila: napisati, postaviti podpičje; pika, vejica in podpičje ♪
  9.      podpíh  -a m (ȋ) strojn. naprava za močnejše dovajanje zraka h gorivu s spodnje strani rešetke: namestiti nov podpih // močnejše dovajanje zraka h gorivu s spodnje strani rešetke: zmanjšati podpih ♪
  10.      podpihoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž. kdor hujska, ščuva: podpihovalci in nergači / politični, vojni podpihovalci ♪
  11.      podpihovánje  -a s (ȃ) glagolnik od podpihovati: podpihovanje ognja / njegovo podpihovanje ljudstva ♪
  12.      podpíranje  -a s (ȋ) glagolnik od podpirati: podpiranje ranjenca / podpiranje trama, strešne konstrukcije / gmotno podpiranje nadarjenih študentov / podpiranje predloga, idej ♪
  13.      podpís  -a m (ȋ) 1. ime (in priimek) določene osebe, napisano navadno lastnoročno na čem: ponarediti podpis; knjiga z avtorjevim podpisom; nečitljiv, neveljaven podpis / potrditi s podpisom 2. glagolnik od podpisati: odkloniti podpis česa; agitacija proti podpisu sporazuma / na dokumentu, pogodbi manjka še podpis / zbirati podpise za protest / poslati, predložiti kaj v podpis ● žarg., šol. učitelj mu je dal podpis obvestilo staršem o njegovem prekršku, slabi oceni, ki ga morajo starši podpisati; ekspr. dati svoj podpis s podpisom izraziti soglasje s čim ♪
  14.      podpisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od podpisovati: podpisovanje pogodbe, sporazuma / osebe, upravičene za podpisovanje ♪
  15.      podplàt  -áta m (ȁ á) 1. spodnji del stopala: izdreti trn iz podplata; kljuvalo mu je v podplatih; mišice v podplatu / trda koža na podplatu / orangutan hodi po zunanjem robu podplatov; pog. ima ploske, ravne podplate stopala ∙ pog. igrajo tako poskočno, da ga srbijo podplati da si zelo želi plesati; ekspr. podplate si lahko obrusiš, pa boljšega ne najdeš zelo si lahko prizadevaš; ekspr. podplate pokazati zbežati; ekspr. gori mu pod podplati je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. od temena do podplatov ga je streslo zelo ga je streslo 2. spodnji del obuvala: prilepiti, prišiti podplat; gumijast, usnjen podplat; copati z mehkimi podplati; močen, visok podplat / pribiti peto na podplat / ostrgati podplate na predpražniku; ima narezane podplate z rebri, vzboklinami // spodnji sprednji del obuvala: raztrgati, zakrpati podplat; prožen podplat; luknja v podplatu ◊ les. podplat skobljiča spodnji del skobljiča; zool. podplat polža noga polža ♪
  16.      podplátar  -ja m (ȃ) 1. slabš. čevljar: podplatarji in šivankarji 2. ekspr. medved: podplatar je začutil nevarnost in jo popihal v gozd ♪
  17.      podpódje  -a s (ọ̑) knjiž., redko 1. klet: odšel je v podpodje po vino 2. navadno s prilastkom najnižji, najrevnejši družbeni sloj: opisovati življenje podpodja / ljudje iz podpodja ♪
  18.      podpóra  -e ž (ọ̑) 1. predmet, navadno v obliki droga, ki omogoča, da kaj je, ostane v določenem položaju: podpore ne bodo vzdržale; lesene, kovinske podpore v rudniku 2. denarni prispevek, ki komu olajša življenjske razmere: dodeliti, prejemati podporo; zvišati podporo / socialna podpora 3. publ. kar omogoča, podpira določeno dejanje, aktivnost: kljub široki politični podpori ni zmagal / imeti, uživati podporo ljudstva / dajati podporo tem prizadevanjem podpirati 4. kar komu kaj olajšuje, mu pomaga; opora: pri njej ni dobil podpore / on je njegova edina podpora / bil mu je v veliko podporo 5. glagolnik od podpreti: te naprave so potrebne zaradi podpore ◊ grad. mesto, kjer je gradbeni element podprt ♪
  19.      podpóren  -rna -o prid. (ọ̄) 1. ki omogoča, da kaj je, ostane v določenem položaju: podporni stebri; podporno tramovje je začelo popuščati / podporno mesto gredi / nosilna krila in podporne smuči jadralnega letala ♦ grad. podporni zid zid, ki preprečuje premik zemlje, materiala 2. nanašajoč se na gmotno pomoč: razdeljevanje podpornih sredstev / podporni sklad; ustanoviti podporno društvo / vrsto let je bil podporni član tega društva ♪
  20.      podpórnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od podpornik: navdušena podpornica društva / ta stranka je bila podpornica njegove politike ♪
  21.      podpórnik  -a m (ọ̑) 1. podolgovat gradbeni element, ki kaj podpira: postavljati podpornike; določiti razdaljo med podporniki; betonski podporniki ♦ grad. mostni podpornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj 2. kdor komu gmotno pomaga: umetnik je imel nekaj bogatih podpornikov; podpornik društva / podporniki naprednega gibanja ♪
  22.      pòdporóčnik  -a m (ȍ-ọ̑) najnižji oficirski čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: postati podporočnik / letalski podporočnik ♪
  23.      pòdpredsédnik  -a m (ȍ-ẹ̑) namestnik predsednika: izvoliti predsednika in več podpredsednikov / podpredsednik izvršnega sveta ♪
  24.      pòdpritlíčje  -a s (ȍ-ȋ) del stavbe tik pod pritličjem, navadno za bivanje, delo: stanuje v podpritličju / razprodaja konfekcije je v podpritličju ♪
  25.      podpróga  -e ž (ọ̄) vet. jermen, navadno pri konjski opremi a) ki povezuje, spenja zaprežnice; pas: odpeti podprogo b) s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema; podprsnica: počila mu je podproga in je padel s konja ♪

   42.930 42.955 42.980 43.005 43.030 43.055 43.080 43.105 43.130 43.155  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA