Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (42.905-42.929)


  1.      podedljívost  -i ž (í) lastnost podedljivega: podedljivost lastnosti ♪
  2.      podedovánje  in podédovanje -a s (ȃ; ẹ̄) glagolnik od podedovati: podedovanje posestva; pravica do podedovanja / podedovanje lastnosti, nagnjenj ♪
  3.      pôdel  -dla -o [ǝu̯] prid., pôdlejši (ó) ki ima zelo negativne lastnosti v moralnem pogledu: podel človek; biti podel / podlo dejanje / podla zavist pôdlo prisl.: podlo ravnati ♪
  4.      podelílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na podelitev: podelilno znamenje ♦ jur. podelilna listina nekdaj listina, s katero se podeli določena pravica ♪
  5.      podelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od podeliti: podelitev diplom / brezplačna podelitev šolskih knjig ♪
  6.      podeljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od podeljevati: podeljevanje medalj / podeljevanje akademskih naslovov; podeljevanje posojil, štipendij / podeljevanje vlog v gledališču ♪
  7.      pòdenôta  -e ž (ȍ-ó) kar v okviru enote tvori, predstavlja funkcionalno celoto: v sestavi poslovne enote sta dve podenoti; vso snov so razdelili v več podenot ♪
  8.      podést  -a m (ẹ̑) 1. večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; stopniščni počivalnik, stopniščni presledek: postati na podestu; stopnice s podesti / stopniščni podest 2. arhit. dvignjeni del tal, poda: s podestom pregrajena dvorana ♪
  9.      podesta  tudi podestà -ja [-stá] m (ȃ) 1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave: tako je odločil podesta 2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: mestu je načeloval podesta ♪
  10.      podeštát  in podestát -a m (ȃ) nar. 1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave; podesta: sprejem pri podeštatu 2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: koprski podeštat ♪
  11.      podežêlje  -a s, rod. mn. tudi podežêlij (ȇ) področje zunaj večjih mest: prišel je s podeželja; oditi na podeželje; živeti na podeželju; pospešiti razvoj podeželja / podeželje se seli v mesto podeželani ♪
  12.      pòdfárica  -e ž (ȍ-á) nar. podružnica: Od desnega konca teh gozdov gleda Sveti Peter, trebeljanska podfarica, s svojo staro kapelico romanskega sloga (Prežihov) ♪
  13.      podgána  -e ž (á) 1. večji, škodljiv glodavec z zelo dolgim repom: uničevati, zatirati podgane; cviljenje podgan / past za podgane 2. nizko ničvreden, malovreden človek: spet je tu ta podgana; nadzornik v rudniku je bil prava podgana / kot psovka izgini, podgana / človeške podgane ● ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; slabš. leteče podgane golobi ◊ zool. črna, siva podgana; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis ♪
  14.      podgánar  -ja m (ȃ) 1. lov. pes, izučen za uničevanje podgan in miši: gojiti podganarje; majhen podganar 2. nizko ničvreden, malovreden človek: s tem podganarjem ne imej nič opraviti / kot psovka prekleti podganar, izgini že ♪
  15.      podgláven  -vna -o prid. (ā) redko, v zvezi podglavna blazina vzglavna blazina: podložiti s podglavno blazino ♪
  16.      podgrlína  -e ž (í) viseča koža pod vratom goveda: potrepljati vola po podgrlini ♪
  17.      podgròm  -ôma m (ȍ ó) zastar. protin: muči ga podgrom ♪
  18.      podgrômast  -a -o prid. (ó) zastar. protinast: betežen in podgromast starec; hodi kot podgromasta kokoš ♪
  19.      pòdgrúpa  -e ž (ȍ-ú) kar ima v okviru kake skupine enake, podobne značilnosti; podskupina: razdeliti kaj v grupe in podgrupe ◊ mat. množica elementov v grupi, med katerimi obstaja ena računska operacija ♪
  20.      podhladítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od podhladiti: umrl je zaradi podhladitve ♪
  21.      podhòd  -óda m (ȍ ọ́) prostor pod cesto, železniško progo za prehod pešcev: zgraditi podhod pod cesto; nadhodi in podhodi ♪
  22.      podhújka  -e ž (ȗ) zool. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus: iz gozda se sliši klic podhujke ♪
  23.      podìč  -íča m (ȉ í) nar. večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest: postati na podiču; podič na vrhu stopnic ♪
  24.      pódij  -a m (ọ́) vzvišen prostor, navadno iz desk; oder: stati na podiju; nizek podij / govorniški podij; podij za manekenke ♪
  25.      pòdiplómec  -mca m (ȍ-ọ̑) žarg., šol. kdor nadaljuje študij po diplomi: študirati kot podiplomec / študent podiplomec ♪

   42.780 42.805 42.830 42.855 42.880 42.905 42.930 42.955 42.980 43.005  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA