Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (42.905-42.929)



  1.      podedljívost  -i ž (í) lastnost podedljivega: podedljivost lastnosti
  2.      podedovánje  in podédovanje -a s (; ẹ̄) glagolnik od podedovati: podedovanje posestva; pravica do podedovanja / podedovanje lastnosti, nagnjenj
  3.      pôdel  -dla -o [ǝ] prid., pôdlejši (ó) ki ima zelo negativne lastnosti v moralnem pogledu: podel človek; biti podel / podlo dejanje / podla zavist pôdlo prisl.: podlo ravnati
  4.      podelílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na podelitev: podelilno znamenje ♦ jur. podelilna listina nekdaj listina, s katero se podeli določena pravica
  5.      podelítev  -tve ž () glagolnik od podeliti: podelitev diplom / brezplačna podelitev šolskih knjig
  6.      podeljevánje  -a s () glagolnik od podeljevati: podeljevanje medalj / podeljevanje akademskih naslovov; podeljevanje posojil, štipendij / podeljevanje vlog v gledališču
  7.      pòdenôta  -e ž (-ó) kar v okviru enote tvori, predstavlja funkcionalno celoto: v sestavi poslovne enote sta dve podenoti; vso snov so razdelili v več podenot
  8.      podést  -a m (ẹ̑) 1. večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; stopniščni počivalnik, stopniščni presledek: postati na podestu; stopnice s podesti / stopniščni podest 2. arhit. dvignjeni del tal, poda: s podestom pregrajena dvorana
  9.      podesta  tudi podestà -ja [-stá] m () 1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave: tako je odločil podesta 2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: mestu je načeloval podesta
  10.      podeštát  in podestát -a m () nar. 1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave; podesta: sprejem pri podeštatu 2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: koprski podeštat
  11.      podežêlje  -a s, rod. mn. tudi podežêlij () področje zunaj večjih mest: prišel je s podeželja; oditi na podeželje; živeti na podeželju; pospešiti razvoj podeželja / podeželje se seli v mesto podeželani
  12.      pòdfárica  -e ž (-á) nar. podružnica: Od desnega konca teh gozdov gleda Sveti Peter, trebeljanska podfarica, s svojo staro kapelico romanskega sloga (Prežihov)
  13.      podgána  -e ž (á) 1. večji, škodljiv glodavec z zelo dolgim repom: uničevati, zatirati podgane; cviljenje podgan / past za podgane 2. nizko ničvreden, malovreden človek: spet je tu ta podgana; nadzornik v rudniku je bil prava podgana / kot psovka izgini, podgana / človeške podgane ● ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; slabš. leteče podgane golobizool. črna, siva podgana; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis
  14.      podgánar  -ja m () 1. lov. pes, izučen za uničevanje podgan in miši: gojiti podganarje; majhen podganar 2. nizko ničvreden, malovreden človek: s tem podganarjem ne imej nič opraviti / kot psovka prekleti podganar, izgini že
  15.      podgláven  -vna -o prid. (ā) redko, v zvezi podglavna blazina vzglavna blazina: podložiti s podglavno blazino
  16.      podgrlína  -e ž (í) viseča koža pod vratom goveda: potrepljati vola po podgrlini
  17.      podgròm  -ôma m ( ó) zastar. protin: muči ga podgrom
  18.      podgrômast  -a -o prid. (ó) zastar. protinast: betežen in podgromast starec; hodi kot podgromasta kokoš
  19.      pòdgrúpa  -e ž (-ú) kar ima v okviru kake skupine enake, podobne značilnosti; podskupina: razdeliti kaj v grupe in podgrupe ◊ mat. množica elementov v grupi, med katerimi obstaja ena računska operacija
  20.      podhladítev  -tve ž () glagolnik od podhladiti: umrl je zaradi podhladitve
  21.      podhòd  -óda m ( ọ́) prostor pod cesto, železniško progo za prehod pešcev: zgraditi podhod pod cesto; nadhodi in podhodi
  22.      podhújka  -e ž () zool. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus: iz gozda se sliši klic podhujke
  23.      podìč  -íča m ( í) nar. večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest: postati na podiču; podič na vrhu stopnic
  24.      pódij  -a m (ọ́) vzvišen prostor, navadno iz desk; oder: stati na podiju; nizek podij / govorniški podij; podij za manekenke
  25.      pòdiplómec  -mca m (-ọ̑) žarg., šol. kdor nadaljuje študij po diplomi: študirati kot podiplomec / študent podiplomec

   42.780 42.805 42.830 42.855 42.880 42.905 42.930 42.955 42.980 43.005  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA