Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (42.755-42.779)



  1.      plovnína  -e ž () pristojbina za plovbo: plačati plovnino
  2.      plúg  in plùg plúga m (; ú) 1. orodje, priprava za oranje: obračati plug na koncu njive; lesen, železen plug; deli pluga; plug in brana / lemežni, traktorski, vprežni plug / držati (za) plug naravnavati ga pri oranju 2. navadno v zvezi snežni plug naprava za odstranjevanje snega: cesto so očistili s snežnim plugom 3. nar. vzhodno oral: imeli so pet plugov zemlje 4. šport. lik pri smučanju, pri katerem sta sprednja konca smuči skupaj, zadnja pa narazen: smučarji so se učili delati plug ◊ agr. dvobrazdni, kotni plug; dvojni ali obračalni plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; rigolni plug za globoko oranje hmeljišč, sadovnjakov, vinogradov; grad. planirni plug stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje
  3.      plúndra  -e ž () vodén, shojen sneg: ponoči je plundra zmrznila; sneg se je spremenil v plundro; hoditi po plundri; blato in plundra
  4.      plúndrast  -a -o prid. () poln plundre: hodil je po plundrastih ulicah
  5.      plúnka  -e ž () knjiž. glasbilo s strunami, na katero se brenka: igrati na plunko
  6.      plurál  in plúral -ála m (; ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje več kot dve, v nekaterih jezikih pa dve ali več stvari; množina: sklanjati v pluralu; akuzativ plurala
  7.      pluralízem  -zma m () 1. knjiž. obstajanje več enakovrednih, enako pomembnih sestavin; mnogovrstnost, raznovrstnost: kulturni, politični pluralizem; uveljavljanje pluralizma mnenj, stališč / pluralizem strank številnost 2. filoz. filozofska smer, ki trdi, da izhaja svet iz več enakovrednih, samostojnih in neodvisnih počel: zagovarjati pluralizem ◊ jur. pluralizem kazenskih sankcij več vrst kazenskih sankcij
  8.      plús  -a m () 1. mat. znak za prištevanje: plus in minus / znak plus / žarg. pazi na pluse // pozitivni predznak: postavi plus pred pet / predznak plus / neskl. minus pomnoženo s plus je minus ∙ žarg., šol. profesor je delil pluse je zapisoval pluse kot pozitivne ocene 2. pog. pozitivna, dobra stran: velik plus je, da je soba sončna; pretehtati je treba vse pluse in minuse te pogodbe / v plus mu moramo šteti, da upošteva razmere v dobro 3. pog. presežek, dobiček: država ima v plačilni bilanci plus
  9.      plús  neskl. pril. () 1. mat. izraža, da je število večje od nič: plus pet [+5] 2. ki je na (merilni) lestvici nad ničlo: včeraj je bila temperatura plus pet, danes je pa minus tri ● žarg., šol. v zemljepisu je dobil plus štiri, redko štiri plus oceno, ki je bližje prav dobremu kot odličnemufiz. očala z dioptrijo plus dve ki označuje daljnovidnost
  10.      plúta  -e ž (ú) skorja hrasta plutovca kot surovina za različne izdelke: pridobivati pluto / podplati iz plute; zamašek iz plute ♦ bot. zunanji, mrtvi del skorje
  11.      plutáča  -e ž (á) knjiž. plovka: označiti nevarna mesta s plutačami; svetilne plutače
  12.      plútast  -a -o prid. (ú) plutovinast: plutasti izdelki
  13.      plútje  -a s (ú) glagolnik od pluti: plutje ladje; plutje po oceanu
  14.      plutokracíja  -e ž () polit. manjša skupina zelo bogatih ljudi, ki ima posredno ali neposredno velik vpliv na državno politiko: moč, vlada plutokracije // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti plutokracijo
  15.      plutónij  -a m (ọ́) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina srebrno bele barve, element Pu: proizvodnja plutonija
  16.      plútovec  -vca m (ú) bot., navadno v zvezi hrast plutovec hrast z usnjatimi zimzelenimi listi, ki daje pluto, Quercus suber: gozdovi hrasta plutovca; skorja hrasta plutovca
  17.      plutovína  -e ž (í) skorja hrasta plutovca kot surovina za različne izdelke: izolirati s plutovino / zamaški iz plutovine ♦ bot. zunanji, mrtvi del skorje
  18.      plutovínast  -a -o prid. (í) ki je iz plutovine: plutovinasti podplati; zapreti steklenico s plutovinastim zamaškom
  19.      plúženje  -a s (ū) glagolnik od plužiti: pluženje in posipanje cest / na tečaju so se smučarji seznanili tudi s pluženjem
  20.      plúžna  -e ž () nav. mn. priprava z dvema kolesoma, na katero se pripne plug pri oranju: odrivati, potiskati plužne; voli hodijo pred plužno / držati (za) plužne naravnavati jih pri oranju
  21.      plúžnica  -e ž () 1. oje pri plužnah: popraviti plužnico 2. nar. vzhodno ročica pri plugu: držati za plužnici
  22.      pnevmátski  -a -o prid. () teh. pnevmatičen: pnevmatske naprave
  23.      pnevmokók  -a m (ọ̑) med. kok, ki povzroča zlasti pljučnico: uničiti pnevmokoke
  24.      pnevmoníja  -e ž () med. pljučnica: zdraviti pnevmonijo
  25.        in po prisl. () izraža porazdeljevanje enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov: v sobah prenočuje po pet ljudi; v klopi sedijo po trije učenci; fanta imata po dvoje hlač / v sobi jih spi po pet / okrepljen: na vsakega našega sta navalila po dva sovražnika; vsak od otrok je dobil po eno darilo; vsaka skupina ima po enega vodnika; vedno je obljubljal po dvema ali trem hkrati / obsojena sta bila na po deset let vsak na deset let / vzgojil je nageljne s po dvema cvetoma / od strehe visijo po meter dolge sveče; ni ga domov po cele dni, po ves teden; sprehaja se po ure in ure, po cele ure, po več ur; v mesto hodi (po) dvakrat na leto; (po) koliko litrov porabi avtomobil na sto kilometrov / korakajo po dva in dva; stopati v vrsti eden po eden drug za drugim // izraža prodajno ceno: plačevati liter mleka po pet dinarjev; pog. jajca so po dinar po en dinar / inštruira po petdeset dinarjev na uro / v prilastkovi rabi dajte mi tiste češnje po dvajset dinarjev kilogram

   42.630 42.655 42.680 42.705 42.730 42.755 42.780 42.805 42.830 42.855  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA