Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (42.705-42.729)


  1.      pločevínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pločevino: pločevinska kritina / pločevinski vijaki; pločevinske škarje / pločevinska posoda pločevinasta ♪
  2.      plóčnik  -a m (ọ̑) dvignjena, ožja, navadno tlakovana površina ob cesti: asfaltirati, popravljati pločnik; pometati pločnike; hoditi po pločniku; obstati na robu pločnika ♪
  3.      plód  -ú in -a m, mn. plodóvi stil. plódi (ọ̑) 1. del rastline, ki sestoji iz semena, navadno z osemenjem: plodovi dozorevajo, odpadajo; plod se odpre; nabirati plodove; zakrnel plod; plodovi bukve, gabra ♦ bot. birni plod nastal iz cveta z več pestiči; enosemenski plod ki ima samo eno seme; glavičasti plod podolgovat ali okrogel mnogosemenski suhi plod; mnogosemenski plod ki ima več semen; sedeči plod brez peclja; suhi plod s suhim osemenjem // ta del rastline glede na užitnost; sad: jablana ima letos debele plodove; okusen, sočen, zrel plod / gozdni, poljski plodovi / koščičasti, mesnati, pečkati plodovi / zastar. polja so prinašala leto za letom mnogo plodu pridelka 2. med., vet. nastajajoči organizem od tretjega meseca življenja do rojstva: razvoj plodu / donošen, nedonošen plod; glavična, nožna lega plodu / človeški plod 3. knjiž. rezultat, dosežek: razprava je plod večmesečnega raziskovanja / prilaščati si plodove tujega dela; izkazalo se je, da je dogodek plod njegove domišljije / neuspeh je plod njegove nedelavnosti posledica ● knjiž., ekspr. plod ljubezni otrok ♪
  4.      plóden 1 -dna -o prid., plódnejši (ọ́ ọ̄) 1. sposoben (o)ploditve: žrebec je ploden; plodna samica; nekatere opice so plodne vse leto ♦ med. plodna doba ženske // sposoben imeti veliko potomcev: zajec je plodna žival / ekspr. nisem vedel, da si tako ploden / ekspr. ploden zakon 2. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin; rodoviten: plodna zemlja; pren., ekspr. plodna tla za razcvet praznoverja ∙ knjiž., ekspr. njegov nasvet je padel na plodna tla je bil upoštevan, uspešen 3. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: ploden pisatelj, slikar; ploden znanstvenik 4. nav. ekspr. ki da (pričakovan) uspeh, rezultat: plodna razprava; srečanje državnikov je bilo zelo plodno // ki prinaša uspeh, korist v kaki dejavnosti: ploden izum / plodna misel ♪
  5.      plóden 2 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na plod: plodna oblika ♦ bot. plodni listi listi, prosto rastoči na cvetišču ali zraščeni v plodnico; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih ♪
  6.      plodìč  -íča tudi plódič -a m (ȉ í; ọ̑) manjšalnica od plod: trgati zelene plodiče ♦ bot. vsak od delov ploda, ki je razpadel ♪
  7.      plodítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ploditi: tjulenji se selijo na ploditev / biti nezmožen ploditve ♦ biol. deviška ploditev razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza; spolna ploditev spolno razmnoževanje ♪
  8.      plódnica  -e ž (ọ̑) bot. spodnji, razširjeni del pestiča, v katerem so semenske zasnove: stene plodnice / enopredalasta plodnica v kateri je en predal, prostor; nadrasla plodnica ki leži nad drugimi cvetnimi deli ali prosto v vrčastem cvetišču ♪
  9.      plódnik  -a m (ọ̑) zool. notranja ovojnica zarodka pri sesalcih, pticah in plazilcih; amnion ♪
  10.      plódnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost plodnega: plodnost goveda; upadanje plodnosti; motnje v plodnosti / plodnost zemlje rodovitnost / ekspr. pisateljeva plodnost ♪
  11.      plodovít  -a -o prid., plodovítejši (ȋ) 1. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: plodovit glasbenik, slikar; plodovit publicist, znanstvenik; plodovita pisateljica 2. knjiž. ploden: plodovita samica / plodovit zakon / plodovita zemlja rodovitna / pogovori med državnikoma so bili plodoviti ♪
  12.      plódovka  -e ž (ọ̑) nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima mesnati plod, sad: pridelujejo paradižnik, kumare in druge plodovke ♪
  13.      plòh  plôha m (ȍ ó) debelejši ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: nalagati plohe na voz; razžagati ploh v deske; bukovi, hrastovi plohi; miza, pod iz plohov // navadno s prilastkom tak kos lesa, na katerem se reže, seka: razkosati prašiča na plohu / mesarski ploh // nar. perilnik: nasloniti se na ploh ◊ etn. vleči ploh šega, da mora tisti, zlasti dekle, ki se je nameraval poročiti, a se ni, na pepelnično sredo vleči ploh skozi vas ♪
  14.      plôha  -e ž (ó) nenaden, kratkotrajen, navadno močen dež: čakala je, da ploha poneha; od časa do časa se ulije ploha; pog. na poti v službo ga je ujela ploha; aprilske, poletne plohe; krajevne plohe; ta novica je delovala kot ploha / v tej plohi ni mogel nikamor / snežna ploha // ekspr., z rodilnikom velika količina česa ponavljajočega se v krajšem obdobju: ploha besed, očitkov; ploha udarcev; ploha vprašanj ga je presenetila / ploha granat ♪
  15.      plôhast  -a -o prid. (ó) grad., v zvezi plohasti podboj podboj, katerega širina je večja od debeline ♪
  16.      plôhica  -e ž (ó) nav. ekspr. manjšalnica od ploha: na izletu jih je presenetila plohica / plohica solz ♪
  17.      plôhoma  prisl. (ō) knjiž. v plohi, kot ploha: dež lije plohoma / plohoma so se usipale čestitke ♪
  18.      plojênje  -a s (é) glagolnik od ploditi: biti zmožen plojenja; biki za plojenje ♪
  19.      plojkokljún  -a m (ȗ) nav. mn., zool. vodne ptice s plavalno kožico med prsti in ploščatim kljunom, ki je prilagojen za precejanje hrane; plovec ♪
  20.      plómba  -e ž (ọ̑) 1. snov, navadno amalgamska, ki zapolnjuje poškodovan, izvotljen zob: plomba mi je padla iz zoba; zgladiti plombo / zdravnik mu je naredil tri plombe plombiral tri zobe; ima že veliko plomb 2. ploščica na predmetu, navadno z vtisnjenim datumom, imenom, številko, kot dokaz nedotaknjenosti zapore: dati plombo na vagon, vrečo; monter je odstranil plombo z varovalke / carinska plomba ◊ biol. plomba snov, navadno beton, ki zapolnjuje razpoke, votline v deblih; grad. plomba snov, navadno cementna, ki zapolnjuje, veže poškodovano mesto na gradbenem elementu; mavčna plomba mavčna mešanica, ki se da na razpokano mesto gradbenega elementa za opazovanje širjenja razpoke ♪
  21.      plombíranje  -a s (ȋ) glagolnik od plombirati: plombiranje zob / klešče za plombiranje ♪
  22.      plombírke  -bírk ž mn. (ȋ) žarg. klešče za plombiranje: s plombirkami stisniti plombo ♪
  23.      plônkanje  -a s (ȏ) glagolnik od plonkati: plonkanje pri šolski nalogi ♪
  24.      plòsk  plôska m (ȍ ó) 1. udarec z dlanjo ob dlan, ki ga spremlja zamolkel glas: s ploski je dajal pevcem ritem / po predstavi je bilo slišati le nekaj ploskov 2. slišen, plosk udarec, padec: plosk valov ob skalo / knjiga je s ploskom padla na tla / redko na plosk udariti plosko, ploskoma 3. ed. ploskanje: navdušen plosk gledalcev ♪
  25.      plòsk  plôska -o prid. (ȍ ó) ki je take ali podobne oblike kot ploskev: ploska skala; plosko dleto; plosko dno posode / udaril jo je s plosko roko; ploska steklenica ploščata; ima ploske prsi nerazvite, slabo razvite; plosko ležišče ravno ◊ med. ploska noga noga z izravnanim srednjim delom stopala; tisk. ploski tisk tiskanje z ravne plošče; um. ploski relief relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve; zool. ploski črvi nečlenarji s ploščatim telesom, Plathelminthes plôsko prisl.: plosko pasti; z veslom je plosko udarjal po vodi ♪

   42.580 42.605 42.630 42.655 42.680 42.705 42.730 42.755 42.780 42.805  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA