Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (42.405-42.429)


  1.      píšček  -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od pišče: drobne glavice piščkov; rumen kot pišček / kar molči, ti pišček ♪
  2.      píška  -e ž (ȋ) nav. ekspr. piščanec, mlada kokoš: piška je znesla jajce; piške enega gnezda / pečena piška ∙ nar. klicati piške kokoši // ljubk. droben človek, navadno ženska: naša piška je doma / kot nagovor pridi k meni, piška zlata ♪
  3.      píškav  -a -o prid. (í) 1. črviv: piškav oreh; piškavo sadje / piškava miza 2. ekspr. ki ima razmeroma majhne razsežnosti; droben: pridelali so piškav krompir; letos so jabolka sicer piškava, so pa okusna // slaboten, bolehen, šibek: bil je precej piškav otrok / ima piškave zobe gnile 3. slabš. malovreden, ničvreden: zakaj se družiš s tem piškavim človekom / pravi, da je ves svet piškav 4. ekspr. majhen, neznaten: pridobil si je bolj piškav ugled; piškavo upanje / njegovo znanje je precej piškavo / ni hotel delati za tako piškavo plačo // nevažen, nepomemben: piškavi razlogi za prepir; tale piškava novica je razburila vse mesto / piškava zmaga ● ekspr. to ni vredno piškavega lešnika, oreha zelo malo, nič; ekspr. v nedeljo je bilo prav piškavo vreme slabo, deževno ♪
  4.      píškavost  -i ž (í) lastnost, značilnost piškavega: piškavost sadja / ekspr. ne razburjajte se zaradi takih piškavosti nevažnih, nepomembnih stvari / ekspr. piškavost zob zobna gniloba ♪
  5.      piškót  -a m (ọ̑) ploščato pecivo različne oblike iz nekvašenega testa: jesti, kupiti, peči piškote; ponudili so jim čaj in piškote ♦ gastr. otroški piškoti iz biskvitnega testa v obliki osmice ♪
  6.      piškóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na piškot: piškotne drobtine / piškotno testo ♪
  7.      piškúr  -ja m (ú) vodni zajedavec, ki se hrani z izsesavanjem rib: loviti piškurje ♦ zool. piškurji obloustke kačastega telesa s hrbtno in repno plavutjo, Petromyzonidae; potočni piškur; rečni piškur ♪
  8.      pištóla  -e ž (ọ̑) 1. lahko ročno orožje s kratko cevjo: namazati, očistiti pištolo; potegniti pištolo iz žepa; streljati s pištolo; tok za pištolo / avtomatska pištola; damska, vojaška pištola; podvodna pištola / strašilna pištola s slepimi naboji brez krogle 2. teh. pištoli podobna priprava, navadno na stisnjen zrak: barvati, nanašati s pištolo; lakirna pištola; varilna pištola varilnik; pištola za brizganje ◊ voj. pištola lahko ročno orožje s kratko cevjo, pri katerem so naboji spravljeni v okviru, ki se vstavi v ročaj; mavzer pištola; signalna pištola za izstreljevanje posebnih svetilnih nabojev za sporazumevanje, osvetljevanje, označevanje ♪
  9.      pitalíšče  -a s (í) prostor, obrat za pitanje: zgraditi pitališče; pitališče bekonov / vodja pitališča ♪
  10.      pitálnik  -a m (ȃ) agr. priprava za krmljenje, pri kateri hrana počasi sama priteka, se vsipa: napolniti pitalnike ♪
  11.      pítanec  -nca m (ȋ) agr. žival za pitanje: prodati pitanca; težki pitanci; bikci pitanci; hlev za pitance ♪
  12.      pítanje  -a s (ȋ) glagolnik od pitati: pitanje otroka / pitanje čebel / pitanje piščancev, prašičev / pitanje ljudi z lažmi ♪
  13.      píten  -tna -o prid. (ȋ) 1. primeren, uporaben za pitje: ta voda je pitna / pitna voda 2. nav. ekspr. ki pri pitju vzbuja občutek ugodja, prijetnosti: pijača je pitna, da je kaj; lahko in pitno vino ● pitna daritev v različnih religijah daritev, pri kateri se z izlivanjem darujejo tekočine ◊ agr. pitna jajca zelo sveža jajca, ki se morejo uživati surova; med. pitna kura ♪
  14.      pítje  -a s (í) glagolnik od piti: pitje čaja, kave / učiti otroka pitja iz kozarca / ta voda ni za pitje / pitje in petje je trajalo vso noč / opustiti pitje ∙ star. pripravila mu je opojno pitje pijačo, napitek ♪
  15.      pítnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost pitnega: temperatura, okus in pitnost vode / podvomili so o pitnosti pripravljenega napitka ♪
  16.      pívec  -vca m (ȋ) kdor pije, uživa pijačo: gostilna je bila polna pivcev in jedcev / navdušen pivec čaja // nav. ekspr. kdor (rad) pije alkoholne pijače: pivci in abstinenti / on je dober, hud pivec ♪
  17.      pívka 2 -e ž (ȋ) manjša siva ptica s črno progo pod kljunom: pravijo, da se pivka oglaša pred dežjem; pivke in detli; žejen je kot pivka zelo ♪
  18.      pívkanje  -a s (ȋ) glagolnik od pivkati: pivkanje čapelj, divjih rac; zateglo pivkanje srne / lovec je s pivkanjem privabil srnjaka ♪
  19.      pívnica  -e ž (ȋ) 1. gostinski lokal, kjer se streže s pijačami, zlasti s pivom: v pritličju so uredili veliko pivnico; povabil jo je v pivnico na vrček piva / vinska pivnica 2. prostor, navadno pokrit, kjer se kaj pije: pivnico v zdravilišču obnavljajo; pivnica mineralne vode ♪
  20.      pívnik  -a m (ȋ) mehek papir, ki (močno) vpija tekočino: popivnati črnilo s pivnikom; kravato osušimo s krpo ali pivnikom / za pivnik je uporabil časopisni papir ♪
  21.      pívo  -a s (í) alkoholna pijača iz slada, hmelja, vode in kvasa: za žejo pije pivo; hladno, spenjeno, sveže pivo; sodček, steklenica, vrček piva / črno temne, svetlo pivo svetlo rumene barve; odprto pivo ki se prodaja sproti natočeno iz soda; plzensko pivo / elipt., pog. popil je pet piv / malo pivo ♪
  22.      pívski 1 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pivce: vesela pivska družba / dragocen pivski rog, vrč; pivska soba je polna pivcev / pivske pesmi ∙ šalj. pivski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah ♪
  23.      pízda  -e ž (ȋ) vulg. 1. žensko spolovilo: pizda in kurec 2. ničvreden, slab človek: pizda si, če tega ne narediš / kot psovka molči, ti pizda ♪
  24.      pizzicáto  [picikato] prisl. (ȃ) muz., označba za način izvajanja brenkaje s prstom po struni godala: igrati pizzicato pizzicáto -a m izvajanje tonov na tak način: hitro sledeči si pizzicati ♪
  25.      pížmar  -ja m (ȋ) zool. jelenu podobna žival iz Azije, ki izloča iz žleze ob zadnjični odprtini mošus, Moschus moschiferus ♪

   42.280 42.305 42.330 42.355 42.380 42.405 42.430 42.455 42.480 42.505  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA