Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (42.280-42.304)


  1.      pikíranje 2 -a s (ȋ) glagolnik od pikirati2: bombardiranje s pikiranjem ♪
  2.      píkničen  -čna -o prid. (ȋ) med. telesno močen, čokat: pikničen človek / piknični tip človeka tip človeka nizke rasti, s kratkim vratom in kratkimi udi, nagnjenega k debelosti ♪
  3.      píknik 1 -a m (ȋ) družabna prireditev na prostem: upravnik hotela je priredil piknik za svoje goste; iti na piknik / izseljenski piknik // kosilo, malica na prostem iz s seboj prinesene hrane: na jasi so imeli piknik; poiskati primeren prostor za piknik ♪
  4.      píknik 2 -a m (ȋ) med. pikničen človek: značilnosti piknikov ♪
  5.      píkola  -e ž (ȋ) nar. vzhodnoštajersko vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec: naliti kozarec pikole // slaba pijača: ne bom pil te pikole ♪
  6.      pikolít  -a m (ȋ) 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi, ki se goji v Furlaniji, na Goriškem: vinograd je zasajen s pikolitom // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti pikolit; kozarec pikolita 2. nar. vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec: delavcem je prinesla steklenico pikolita ♪
  7.      píkolo  -a m (ȋ) v nekaterih deželah mlajši pomožni natakar, navadno vajenec: pikolo jim je prinesel vino; poklicati pikola ♪
  8.      píkolo  tudi píccolo -a [piko-] m (ȋ) muz. flavti podoben pihalni instrument, ki zveni oktavo višje: igrati pikolo ♪
  9.      pikolóvec  -vca m (ọ̑) ekspr. kdor pretirava v zahtevah po natančnosti: učitelj ni bil pikolovec; velik pikolovec ♪
  10.      pikolóvski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. ki pretirava v zahtevah po natančnosti: pikolovski človek; očitali so mu, da je pikolovski / pikolovska natančnost ♪
  11.      pikolóvstvo  -a s (ọ̑) ekspr. pretiravanje v zahtevah po natančnosti: njegovo pikolovstvo je vsem presedalo ♪
  12.      pìk pòk  medm. (ȉ-ȍ) posnema glasove pri udarjanju s cepcem, bičem: pastir šviga z bičem, da poka: pik pok; pik pok, se oglaša s skednja ♪
  13.      píkrost  -i ž (í) lastnost pikrega človeka: znan je bil po svoji pikrosti / pikrost besed ♪
  14.      piktografíja  -e ž (ȋ) arheol. pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; slikovna pisava: raziskovati piktografijo ♪
  15.      píla  -e ž (í) orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov: nasaditi pilo; ostre robove je izgladil s pilo; s pilo izpiliti ključ, obroček / ploščata, trikotna pila ♦ strojn. groba pila ki pusti površino hrapavo, raskavo; nožasta pila ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika; teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili ♪
  16.      Pilát  -a m (ȃ) v zvezah: star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno ♪
  17.      pilátovski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. tak kot pri Pilatu: pilatovsko vprašanje pilátovsko prisl.: pilatovsko si umiti roke ♪
  18.      pílhar  -ja m (ȋ) zastar. malomeščan, zapečkar: slabo se je počutil med takimi pilharji ♪
  19.      píljenje  -a s (ȋ) glagolnik od piliti: odstranjevati ostružke s piljenjem / piljenje nohtov / piljenje jezika ♪
  20.      pílka  -e ž (ȋ) nar. lesen zamašek za sode; veha: odbiti pilko; zabiti sod s pilko // odprtina na vrhu soda: zamašiti pilko ♪
  21.      pílo  -a s (í) star. pijača: mize so bile polne jela in pila / dobiti vodo za pilo za pitje ♪
  22.      pilón  -a m (ọ̑) arhit. vsak od dveh trapezastih stolpov ob vhodu v egipčanski tempelj: pročelje pilona je okrašeno z reliefi ♪
  23.      pilót 1 -a m (ọ̑) 1. kdor je usposobljen za pilotiranje, vodenje letala, vesoljske ladje: postal je pilot; letalski, vesoljski pilot; pilot helikopterja / civilni, vojaški pilot; jadralni, motorni pilot; pomožni, poskusni pilot 2. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: izkrcati, vkrcati pilota; izkušen pilot ◊ aer. avtomatski pilot avtopilot; zool. pilot riba toplih morij s petimi do sedmimi prečnimi progami, Naucrates ductor ♪
  24.      pilót 2 -a m (ọ̑) grad. pokončen nosilni gradbeni element, vgrajen, zabit v tla: betonirati, zabijati pilote; stavba je, stoji na pilotih; hrastov, železobetonski pilot / glava pilota topi zgornji konec ♪
  25.      pilotáža  -e ž (ȃ) pilotiranje: vaje v pilotaži / plačati pristojbino za pilotažo ladje ∙ nestrok. mojstri visoke pilotaže akrobatskega letenja ♪

   42.155 42.180 42.205 42.230 42.255 42.280 42.305 42.330 42.355 42.380  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA