Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (41.830-41.854)


  1.      páznik  -a m (ȃ) 1. kdor pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: podkupiti paznika; neprijazen paznik / bil je paznik v kaznilnici; jetniški paznik do 1945 paznik v kaznilnici ali sodnem zaporu 2. kdor pazi na kaj: če ne bi bilo paznika, bi ljudje potrgali vse cvetje; postavili so ga za paznika / rudniški paznik ♪
  2.      páznost  -i ž (á) knjiž. pazljivost: paznost učencev / za to delo je potrebna paznost in spretnost / posvetiti komu veliko paznosti pozornosti, skrbi ♪
  3.      páž  -a m (ȃ) 1. zlasti v plemiškem okolju, nekdaj fant, navadno plemiškega rodu, ki streže vladarju, plemiču: kraljico so spremljali trije paži; kraljev, vitezov paž; hodil je za njo kot paž; pren., ekspr. ne bom več tvoj paž 2. v nekaterih deželah hotelski delavec, ki opravlja razna pomožna dela: paž mu je odnesel pismo na pošto ♪
  4.      páž  tudi pàž páža m (ȃ; ȁ á) 1. nar. stena iz navpično postavljenih desk, navadno na čelni strani hiše, gospodarskega poslopja: svetloba je prihajala skozi paž; postlal si je na skednju tik ob pažu; odtrgal je desko v pažu in skočil s podstrešja 2. nar. pregraja, zlasti v hlevu: konj buta ob paž 3. knjiž., redko opaž: paž v jedilnici je iz hrastovine ♪
  5.      pážnica  -e ž (ȃ) redko opažna deska: pribijati pažnice ♪
  6.      pážnja  -e ž (á) knjiž. pozornost: usmeriti pažnjo drugam; to delo zahteva posebno pažnjo / posvečati čemu pažnjo; slika je vzbudila pažnjo gledalcev in kritikov / izkazovati komu pažnjo ♪
  7.      peán  -a m (ȃ) med. kleščam podobna priprava zlasti za stiskanje žil pri operaciji, precepka ♪
  8.      pêcelj  -clja m (é) del sadu, lista, s katerim je ta pritrjen na rastlino: odstraniti, potrgati peclje češnjam, hruškam; listi imajo dolge peclje; peclju podoben podstavek / cvetni, listni pecelj; grozdni pecelj ∙ ekspr. imeti oči na pecljih zelo radovedno gledati ♦ gastr. zoženi del kozarca za prijemanje ♪
  9.      pêceljček  -čka [cǝl] m (ē) manjšalnica od pecelj: potrgati peceljčke ribezu ♪
  10.      pecívo  -a s (í) pečeno živilo iz moke, mleka, sladkorja, maščobe in drugih dodatkov: jesti pecivo; v sobi je zadišalo po pecivu; postregla mu je s čajem in pecivom; pecivo okrogle oblike; pecivo iz krhkega, kvašenega testa; tovarna peciva / čajno pecivo drobno pecivo za k čaju; drobno pecivo majhne oblike, teže; slano pecivo ♪
  11.      peckánje  -a s (ȃ) glagolnik od peckati: peckanje pušk in mitraljezov ♪
  12.      pecljàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima pecelj: češnjev list je pecljat ♦ bot. pecljati cvet, list; gastr. pecljati kozarec kozarec s tankim, navadno visokim podstavkom ♪
  13.      péč 1 -í ž (ẹ̑) 1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča; izdelovati peči; obzidati, preložiti peč; zakuriti peč, v peči; kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč 2. velika naprava, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva: v kotu stoji peč; greti se na peči; klop ob peči; sedeti pri peči, za pečjo / kmečka peč // notranjost te naprave, namenjena zlasti za peko: razbeliti, zasloniti peč; jemati kruh iz peči; postaviti lonce v peč / krušna peč 3. navadno v zvezi električna peč naprava za ogrevanje z električno energijo: izključiti, vklopiti peč / ogenj je povzročila električna peč 4. naprava ali del naprave, v kateri nastaja toplotna energija, potrebna za kako delo: peč centralne kurjave, lokomotive; obratovanje, okvara peči 5. s prilastkom naprava za pridobivanje, izdelovanje česa, navadno pri visoki temperaturi: cementna peč; lončarska peč za žganje glinaste posode; pekovska peč; sušilna peč; peč za taljenje rude / upepeljevalna peč ● ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; šalj. poglej, kakšno široko peč ima zadnjico; za vikend je kupil staro peč pečnice za kmečko peč; ekspr. cele dneve sedi za pečjo lenari, počiva; knjiž. visoka peč plavž ◊ elektr. električna akumulacijska peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja; etn. kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami; metal. jeklarska, komorna, plamenska peč; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž; teh. infra peč ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe ♪
  14.      péč 2 -í ž (ẹ̑) 1. knjiž. skala, zlasti večja: valovi so udarjali ob peči / med strmimi pečmi se je širila lepa dolinica 2. nar. jama, votlina, zlasti v skali: v tem kraju je veliko peči ♪
  15.      péča 1 -e ž (ẹ́) etn. žensko pokrivalo ljudske noše iz belega blaga z vezenino: nositi, zavezati pečo; ženske v avbah in pečah ♪
  16.      pečálbar  -ja m (ȃ) zlasti v makedonskem okolju, nekdaj sezonski delavec ♪
  17.      pečánje  -a s (ȃ) glagolnik od pečati se: pečanje z lovom / pečanje z moškimi ♪
  18.      pečár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, zidanjem (lončenih) peči, štedilnikov in oblaganjem sten s (keramičnimi) ploščicami: izučiti se za pečarja ♪
  19.      pečát  -a m (ȃ) 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti pečat; preklicati, spremeniti pečat; potrditi pogodbo s pečatom; okrogel pečat; pečat z grbom; prostor za pečat / v nekaterih državah varuh državnega pečata // znak, odtisnjen a) v vosku kot znak verodostojnosti: poškodovati, prelomiti pečat / dvostranski pečat b) na pošiljki, predmetu kot dokaz nedotaknjenosti zapore: zapreti pošiljko s pečatom; pečat na vratih je cel // priprava z gumijastim, kovinskim negativom takega znaka, navadno okrogle oblike: izdelovati pečate; hranjenje pečata; seznam pečatov; pečat in blazinica 2. ed., publ., s prilastkom značilnosti, posebnosti: dati romanu pečat dobe; življenje v mestih nosi evropski pečat; vtisniti delu osebni pečat / z oslabljenim pomenom: nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata; vse jim je zaupal pod pečatom molčečnosti ● star. bal se je pečata s sodnije dopisa, sodnega sklepa; ekspr. to je zanj knjiga s sedmimi pečati nedoumljiva stvar; velika skrivnost ◊ bot. salomonov pečat rastlina s koreniko in z visečimi cevastimi cveti, Polygonatum ♪
  20.      pečátar  -ja m (ȃ) kdor izdeluje pečate, pečatnike: zlatarji in pečatarji ♦ zgod. kdor odtiskuje pečate ♪
  21.      pečáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pečat: pečatna ploskev je poškodovana / pečatni prstan prstan z monogramom, grbom; pečatni vosek snov, ki se da oblikovati s pečatnikom in odtisnjeno obliko ohrani; pečatna barva, blazinica ♪
  22.      pečátnik  -a m (ȃ) priprava z gumijastim, kovinskim negativom pečata, navadno okrogle oblike: izdelovati pečatnike; kovinski pečatnik; pečatnik iz brona // pečatni prstan: na kazalcu desne roke je nosil pečatnik ♪
  23.      pečátnikovec  -vca m (ȃ) pal. izumrlo drevo iz karbona s pečatnim odtisom podobnimi tvorbami po lubju, Sigillaria ♪
  24.      péček  -čka in pečèk -čkà m (ẹ̑; ǝ̏ ȁ) nar. dolenjsko, v zvezah: biti pod pečkom v podpečku; sedeti za pečkom na zapečku ♪
  25.      pečeníca  -e ž (í) sveža klobasa iz debelo zrezanega svinjskega mesa in začimb: jesti kruh in pečenico; speči pečenico; pečenica z gorčico, repo, zeljem ◊ bot. mlečna pečenica užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom, Lactarius volemus ♪

   41.705 41.730 41.755 41.780 41.805 41.830 41.855 41.880 41.905 41.930  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA