Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (41.780-41.804)
- patênten -tna -o prid. (ē) 1. nanašajoč se na patent 1: patentni urad; patentna pisarna; patentna prijava / patentna pravica / patentna listina 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste bolj popolne, dovršene lastnosti, značilnosti: kupila je nekaj navadnih in nekaj patentnih kozarcev za vkuhavanje; patentna ključavnica; patentna okna / patentni svinčnik ◊ obrt. patentni vzorec vzorec na pletenini iz menjavajočih se desnih in levih petelj ♪
- paternalízem -zma m (ȋ) soc., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja navidez pokroviteljski, zaščitniški odnos lastnika kapitalističnega podjetja do delavcev z namenom, da bi jih prisilil k pokorščini ♪
- pátoka -e ž (á) agr. žganje, ki se dobi v zadnji fazi kuhanja: piti patoko ♪
- patologíja -e ž (ȋ) 1. veda o boleznih in bolezenskih procesih v organizmih: razvoj patologije / rastlinska, živalska patologija / simpozij o družbeni patologiji ∙ žarg. včeraj je delal patologijo izpit iz patologije 2. pog. patološki oddelek v bolnici: pripeljati truplo na patologijo; predstojnik patologije 3. knjiž. odklon od normalnega, pravilnega stanja: patologija visoko civilizirane družbe ♪
- patolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na patologe ali patologijo: patološka preiskava, raziskava / patološki oddelek v bolnici / patološka anatomija; patološka fiziologija veda o življenjskih procesih pri bolezenskih ali nenormalnih življenjskih pogojih organizma // bolezenski: patološki pojavi; patološko stanje bolnika se slabša / pri pesniku je opaziti patološka nagnjenja ♪
- patolóškost -i ž (ọ̑) knjiž. patološko stanje: na bolniku je opaziti patološkost; pren. dekadenca in patološkost v umetnosti ♪
- pátos -a m (ȃ) pretirano navdušenje, pretirana vznesenost: odigrati vlogo brez patosa; s patosom je pripovedoval o svojih uspehih; deklamatorski patos; ekspr. nabrekel patos / ekspr. vse čustvo je bilo le sentimentalen patos ♪
- patriárh -a m (ȃ) 1. zlasti v vzhodni cerkvi najvišji cerkveni dostojanstvenik, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarh; patriarh srbske pravoslavne cerkve 2. rel. naslov za predstojnika pomembne nadškofije: beneški, oglejski patriarh 3. knjiž., s prilastkom kdor je najstarejši in najvplivnejši med delavci na določenem področju, starosta: patriarh slavistike ♪
- patriarhát -a m (ȃ) 1. soc. ureditev, v kateri so družinski poglavarji očetje: nastanek patriarhata; matriarhat in patriarhat 2. zlasti v vzhodni cerkvi najvažnejša, samostojna upravna enota, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarhat ♦ rel. oglejski patriarhat ♪
- patriarhíja -e ž (ȋ) zlasti v vzhodni cerkvi najvažnejša, samostojna upravna enota, navadno v okviru narodne skupnosti: srbska patriarhija ♪
- patríca -e ž (ȋ) strojn. zgornji del orodja za stiskanje, štancanje: patrica se je pokvarila ◊ tisk. kos kovine z reliefno izrezano črko, po kateri se izdela tiskarska črka ♪
- patrícij -a m (í) 1. pri starih Rimljanih pripadnik bogatega, vplivnega družbenega sloja: sodstvo in magistrature so bile v rokah patricijev; plebejci in patriciji 2. v srednjem veku pripadnik meščanskega sloja, zlasti plemiškega rodu: dubrovniški patriciji; palače ljubljanskih patricijev ♪
- patriótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na patriote ali patriotizem: patriotska dolžnost / patriotski govor / nastanek patriotskih skupin ♪
- patrocínij -a m (í) rel. žegnanje, proščenje: obhajati patrocinij // posvečenost cerkve kakemu svetniku: patrocinij sv. Martina ♪
- patróla -e ž (ọ̑) patrulja: blizu vasi hodi sovražnikova patrola / na avtomobilski cesti so okrepili prometne patrole / skupina šestih mož je šla v patrolo ♪
- patrolíranje -a s (ȋ) patruljiranje: patroliranje partizanskih enot ♪
- patrologíja -e ž (ȋ) rel. raziskovanje del, naukov krščanskih pisateljev iz prvih sedmih stoletij ♪
- patrón 1 -a m (ọ̑) 1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik: sv. Urban je njegov patron; priporočiti se svojemu patronu; župnijski patron / konjski patron; patron viničarjev // knjiž. pokrovitelj: patron razstave 2. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti: imaš pa dobrega patrona, da ti vse to plača; s takim dolgočasnim patronom se nočem družiti / ti si pa res čuden patron; iron. ti si pa lep patron // človek, oseba sploh: kaj vem odkod je prišel ta patron 3. v nekaterih deželah delodajalec, gospodar: patron je začel odpuščati delavce; imeli so dobrega patrona ◊ zgod. patron nekdaj oseba, ki ustanovi beneficij; pri starih Rimljanih patricij, ki varuje, ščiti socialno nižje stoječo osebo ♪
- patrón 2 -a m (ọ̑) pog. naboj: vložiti patron v puško ♪
- patróna 1 -e ž (ọ̑) pog. naboj: vložiti patrono v puško; revolverska patrona // vložek: patrona za nalivno pero ◊ obrt. lepenka z izrezanimi deli vzorca za večbarvno poslikavo sten ♪
- patronát -a m (ȃ) 1. knjiž. pokroviteljstvo, varstvo: prevzeti patronat; imeti patronat nad šolo / biti pod patronatom 2. zgod., nekdaj pravice in obveznosti ustanovitelja beneficija ♪
- patronáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na patronat: patronatne dolžnosti / patronatno pravo ♪
- patronátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na patronat: patronatske dolžnosti / odpovedati se patronatski pravici ♪
- patrúlja -e ž (ú) skupina vojakov, ki sistematično opazuje, pregleduje položaj, stanje na določenem področju: patrulja je v gozdu opazila sovražnikove čete / graničarska, partizanska patrulja ♦ voj. obhodna patrulja // navadno s predlogom sistematično opazovanje, pregledovanje položaja, stanja na določenem področju: oditi na patruljo; pošiljati vojake na stražo in v patrulje ● publ. ustavila ga je leteča patrulja motorizirana prometna milica ♪
- patruljíranje -a s (ȋ) glagolnik od patruljirati: patruljiranje ob meji / čoln za patruljiranje ♪
41.655 41.680 41.705 41.730 41.755 41.780 41.805 41.830 41.855 41.880