Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (4.151-4.175)


  1.      izkramljáti  -ám dov. (á ȃ) redko kramljaje povedati: izkramljala je svojo življenjsko zgodbo izkramljáti se ekspr. povedati vse, kar človeka zanima, vznemirja: prijatelja sta se končno izkramljala do mile volje ♪
  2.      izkŕcati  -am dov. (r̄) spraviti koga z ladje na kopno, navadno s posebnim namenom: zaradi nesreče so izkrcali vse potnike; izkrcati čete na sovražnikovi obali // publ. razložiti, raztovoriti: izkrcati tovor izkŕcati se stopiti, oditi z ladje na kopno: potniki so se izkrcali; izkrcati se na samotnem otoku / zavezniške čete so se izkrcale v Normandiji tudi iz zraka / šalj. izkrcati se iz vlaka izkŕcan -a -o: izkrcani potniki; izkrcano blago ♪
  3.      izkrcávati  -am nedov. (ȃ) spravljati koga z ladje na kopno, navadno s posebnim namenom: izkrcavati vojaške enote na sovražnikovem ozemlju // publ. razkladati, raztovarjati: izkrcavati blago, tovor izkrcávati se stopati, odhajati z ladje na kopno: potniki so se začeli izkrcavati / skupina igralcev se je izkrcavala iz letala ♪
  4.      izkrceváti  -újem nedov. (á ȗ) izkrcavati: izkrcevati potnike ♪
  5.      izkŕčiti  -im dov. (ŕ ȓ) 1. odstraniti grmovje, drevje s koreninami vred, zlasti za pridobitev obdelovalne zemlje: izkrčiti gozd, grmovje / ves breg je izkrčil in preoral; naselili so se na ozemlju, ki so ga izkrčili njihovi predniki // odstraniti sploh: izkrčiti staro trsje; pren., ekspr. izkrčiti korenine zla 2. s krčenjem narediti: izkrčiti stezo / izkrčiti si pot skozi grmovje / izkrčiti si njivo; pren., ekspr. izkrčila sta si prostor za ples izkŕčen -a -o: izkrčeni gozdovi; ta svet je že dolgo izkrčen; izkrčena površina ♪
  6.      izkréhati  -am dov. (ẹ̄) slabš. izkašljati: izkrehati gnoj, sluz / izkrehaj že, kaj misliš izkréhati se prenehati kašljati: bolnik se je izkrehal ♪
  7.      izkresáti  -kréšem dov., izkrêši izkrešíte; izkrêsal (á ẹ́) v zvezi z ogenj, iskra z močnim tolčenjem, udarjanjem ob kaj trdega povzročiti nastanek ognja, iskre: izkresati iskro; s kresilom je izkresal ogenj; pren., ekspr. izkresati iskrico ljubezni v kom ♪
  8.      izkričáti  -ím dov. (á í) 1. kriče reči, povedati: izkričal je nekaj besed; najrajši bi izkričal, da je morilec on / ekspr. kolporter je izkričal naslove novic 2. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izkričati navdušenje, srečo / izkričati bolečino, trpljenje / pusti ga, da se izkriči izkričáti si ekspr. s kričanjem utruditi, pokvariti: izkričati si grlo, pljuča ♪
  9.      izkričávati  -am nedov. (ȃ) ekspr., redko kriče ponujati za prodajo namenjene stvari: pred stojnico je izkričaval prednosti svojega blaga ♪
  10.      izkristalíti  -ím in izkristáliti -im dov., izkristálil (ȋ í; ȃ) min. povzročiti, da preide kaj v kristalno obliko: izkristaliti sol ♪
  11.      izkristalizírati  -am tudi skristalizírati -am dov. (ȋ) kem., min. povzročiti, da preide kaj v kristalno obliko: izkristalizirati laktozo; sol se izkristalizira; izkristalizirati se v grobih kristalih izkristalizírati se tudi skristalizírati se ekspr. dobiti dokončno, jasno obliko, podobo: mnenja o tem so se izkristalizirala; njegovo stališče se še ni popolnoma izkristaliziralo / iz razprave se je izkristaliziralo, da je treba začeto delo nadaljevati izkristalizíran tudi skristalizíran -a -o: lik glavnega junaka je najbolj izkristaliziran; izkristalizirano mnenje ♪
  12.      izkrivíti  -ím dov., izkrívil (ȋ í) publ. popačiti, potvoriti: namenoma izkriviti podatke; izkriviti uradna poročila / izkriviti pesnikovo podobo; vse se je izkrivilo in izmaličilo izkrívljen -a -o: izkrivljene besede, informacije; resnica je zelo izkrivljena; prim. skriviti ♪
  13.      izkrívljati  -am nedov. (í) publ. pačiti, potvarjati: ta prikaz zelo izkrivlja zgodovinska dejstva; izkrivljati podatke / izkrivljati resnico ♪
  14.      izkrohotáti se  -ám se in -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. prenehati se krohotati: počakal je, da so se izkrohotali, potem je nadaljeval pripovedovanje ♪
  15.      izkrožíti  in izkróžiti -im dov. (ȋ ọ́) redko izrezati, navadno v obliki stožca: izkrožiti gnili del jabolka; izkrožiti kokoši oči / izkrožiti pecivo iz testa ♪
  16.      izkrtáčiti  -im dov. (á ȃ) s krtačenjem odstraniti iz česa: izkrtačiti prah iz hlač; izkrtačiti madež iz obleke; prim. skrtačiti ♪
  17.      izkrvavéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. popolnoma izgubiti kri: ponesrečenec je izkrvavel; pren., knjiž. pesnikovo srce je izkrvavelo // knjiž. umreti: v vojni je izkrvavelo mnogo ljudi 2. ekspr. oslabeti zaradi velikih žrtev, izgub: dežela je izkrvavela v notranjih bojih izkrvavèl in izkrvavél -éla -o: izkrvavelo ljudstvo je životarilo ♦ agr. dobro izkrvavela žival žival, ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri ♪
  18.      izkrvavévati  -am nedov. (ẹ́) izgubljati kri: ranjenec izkrvaveva ♪
  19.      izkrvavíti  -ím dov., izkrvávil (ȋ í) agr. povzročiti, narediti, da živali ob zakolu odteče vsa kri: zaklane živali so izkrvavili ♪
  20.      izkúhati  -am dov. (ú ȗ) 1. s kuhanjem dobiti, izločiti iz česa: izkuhati maščobo iz mesa 2. s (predolgim) kuhanjem povzročiti, da jed nima več zase značilnih snovi, lastnosti: izkuhati govedino izkúhan -a -o: izkuhana klobasa ni okusna ♪
  21.      izkupíti  in izkúpiti -im in skupíti in skúpiti -im dov. (ȋ ú) 1. raba peša dobiti, iztržiti: to je denar, ki ga je izkupil za konja; toliko so že izkupili, da so lahko živeli / če dobro izkupimo, bomo lahko odplačali preostali dolg 2. pog., ekspr., s širokim pomenskim obsegom postati deležen kakega neprijetnega stanja: v pretepu je izkupil poškodbo, rano / izkupiti klofuto / v zvezi z jo, jih: ta jo bo že izkupil; za to jih je kar precej izkupil; izkupil jo je od očeta po hrbtu bil je tepen; izkupil jo je v ofenzivi bil je ranjen; padel je; pošteno jo je izkupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik neuspeh ♪
  22.      izkuríti  in izkúriti -im dov. (ȋ ú) z dimom spraviti iz česa; izkaditi ♪
  23.      izkusiti  ipd. gl. skusiti ipd. ♪
  24.      izláčniti  -im in zláčniti -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi: hitra hoja ga je izlačnila izláčniti se in zláčniti se postati lačen: na sprehodu so se zelo izlačnili izláčnjen in zláčnjen -a -o: izlačnjen otrok ♪
  25.      izlágati  -am nedov. (ȃ) 1. redko dajati, spravljati kaj iz česa: izlagati stvari iz kovčka / izlagati tovor z ladje razkladati, raztovarjati 2. zastar. razlagati, tolmačiti: izlagati sveto pismo; prim. zlagati ♪

   4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA