Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (41.030-41.054)


  1.      oskrunjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) skrunilec: kaznovati oskrunjevalce spomenika / to so morilci, požigalci in oskrunjevalci ♪
  2.      ôsla  -e ž (ó) podolgovat kos kamna za brušenje zlasti kose: osla dobro, slabo brusi; nositi oslo v oselniku; brusiti z oslo / ekspr. kose so pele pod oslami ♪
  3.      oslabélost  -i ž (ẹ́) stanje oslabelega človeka: oslabelost bolnikov / oslabelost vida / od oslabelosti ne more stati ♪
  4.      oslabítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oslabeti ali oslabiti: notranja oslabitev države; njihovo delovanje je bilo usmerjeno v oslabitev sovražnih sil ♪
  5.      oslàd  in oslád -áda m (ȁ á; ȃ) bot. travniška ali močvirska rastlina s pernatimi listi in z belkastimi cveti v socvetju, Filipendula: čaj iz močvirskega oslada ♪
  6.      osláden  -dna -o prid. (á) 1. nav. ekspr. zelo, neprijetno sladek: osladna jed, pijača; po grenki kavi se ji je zdela torta osladna // nekoliko sladek: kri ima osladen okus 2. zastar. brezokusen, neokusen: ker ni imel soli, je bilo meso osladno 3. ekspr. čustven, a vsebinsko prazen: osladen film; to je osladna zgodba / osladni pesniki // nenaraven, izumetničen: govoriti z osladnim glasom; osladen nasmeh; osladno govorjenje osládno prisl.: osladno govoriti ♪
  7.      osládnost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost osladnega: osladnost kave / osladnost njenega govorjenja / osladnosti in frazarjenja ni maral ♪
  8.      oslaríja  -e ž (ȋ) slabš. neumno govorjenje ali ravnanje: kakšno oslarijo si spet naredil; takih oslarij ne bom poslušal / govoriti oslarije // kar je neumno sploh: take oslarije že dolgo nisem bral, gledal / napolnili so ti glavo z oslarijami neumnimi nazori, mislimi // v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo pustil službo — oslarija; spustiti se v boj s tem človekom, kakšna oslarija ♪
  9.      oslè  -éta s (ȅ ẹ́) ekspr. osel: osle riga; otovoriti osle / kakšno osle si / kot psovka zdaj ni čas za to, ti osle ♪
  10.      oslèc  -éca m (ȅ ẹ́) knjiž., redko rever: oslec pri suknji // poklopec, zaklopka (pri žepu): poravnati oslece pri žepih ♪
  11.      oslepélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje oslepelega: zaradi oslepelosti ni mogel več delati / kvariti si oči do oslepelosti ♪
  12.      oslepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oslepiti ali oslepeti: oslepitev je bila takrat pogosta kazen / pri tej bolezni mu grozi oslepitev ♪
  13.      oslèz  in osléz -éza m (ȅ ẹ́; ẹ̑) bot. zelnata rastlina, grm ali drevo z rumenimi, belimi, vijoličastimi cveti, Hibiscus: tam raste oslez ♪
  14.      ôslica 2 -e ž (ó) nar. vzhodno 1. kopa, kopica: oslica slame na dvorišču / spravljati seno, slamo v oslice / oslica drv skladovnica 2. lesena ali zidana odprtina na strehi gospodarskega poslopja, skozi katero se spravlja seno ♪
  15.      oslíca  -e ž (í) samica osla: jahati na oslici; osel in oslica ♪
  16.      oslíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od osel: osliček riga / vpreči, zajahati oslička ◊ zool. vodni osliček majhen sladkovodni rak, Asellus aquaticus ♪
  17.      oslòn  -ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od osloniti: oslon na zid / oslon na tradicijo 2. knjiž. naslonjalo, naslonilo: obložiti oslon z blazino / naslonil se je na oslon pri stražnem stolpu 3. zastar. pomoč, podpora: on je bil njen oslon in up ♪
  18.      oslóna  -e ž (ọ̑) 1. knjiž., redko naslonjalo, naslonilo: sedel je v naslanjaču in se s komolcem opiral na oslono / oslona stola, zofe 2. zastar. pomoč, podpora: dajati komu moralno oslono ♪
  19.      ôslov  -a -o stil. ôslov -óva -o prid. (ó; ó ọ́) nanašajoč se na osle: glasno oslovo riganje ∙ ekspr. prepirati se za oslovo senco za nepomembne, nevažne stvari ♪
  20.      oslóvski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na osle: dolgi oslovski uhlji / oslovska vprega / ekspr. oslovska trma ● ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; žarg., šol. oslovski most Pitagorov izrek; oslovska klop nekdaj navadno zadnja klop, v kateri so za kazen morali sedeti slabi ali nedisciplinirani učenci; star. napisati na oslovsko kožo pergament; ekspr. knjige, zvezki imajo oslovska ušesa imajo zavihane, zmečkane ogle ◊ arhit. oslovski hrbet gotski lok, polkrožno začet in v sredi koničasto dvignjen; med. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih ♪
  21.      osluškovánje  -a s (ȃ) glagolnik od osluškovati: previdno oprezovanje in osluškovanje / osluškovanje pljuč; priprava za osluškovanje ♪
  22.      osmák  -a m (á) star. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po štiri odrastke; osmerak: ustreliti osmaka ◊ agr. koruza, katere storži imajo zrna samo v osmih vrstah ♪
  23.      osmerák  -a m (á) lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po štiri odrastke: ustreliti osmeraka / nepravilni osmerak ki ima na enem rogu štiri odrastke, na drugem pa manj ♪
  24.      osmérica  -e ž (ẹ̑) skupina osmih oseb: osmerica pred njimi je postavila nosila na tla / uvrstiti se v najboljšo osmerico ♪
  25.      osmérka  -e ž (ẹ̑) 1. biblio. velikost grafičnega dela z višino do 25 cm; oktav: knjiga je izšla v osmerki [8] / mala, velika osmerka / format osmerke 2. nav. mn., alp. dereza z osmimi konicami: navezati si osmerke ♪

   40.905 40.930 40.955 40.980 41.005 41.030 41.055 41.080 41.105 41.130  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA