Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (40.755-40.779)



  1.      oporočítelj  -a m () jur. kdor napravi oporoko: oporočitelj podpiše listino
  2.      oporóka  -e ž (ọ̑) izjava, zlasti pismena, s katero kdo določi dediča, dediče: napraviti, preklicati oporoko; umreti brez oporoke; v oporoki zapustiti; imenovati koga za izvršitelja oporoke / pismena, ustna oporoka / dedovati po oporoki; pren. Prešernova pesniška oporoka ♦ jur. izpodbiti oporoko s tožbo
  3.      oportuníst  -a m () nav. slabš. kdor prilagaja mišljenje, ravnanje trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivec, prilagodljivec: ta človek je oportunist; boriti se proti oportunistom in karieristom
  4.      oportunitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko primernost, koristnost: posvetoval se je z njimi iz politične oportunitete
  5.      oportunízem  -zma m () nav. slabš. prilagajanje mišljenja, ravnanja trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivost, prilagodljivost: kritizirati oportunizem nekaterih pripadnikov stranke; očitati komu oportunizem; karierizem in oportunizem / to je storil iz oportunizma / kulturni, politični oportunizem
  6.      oportúnost  -i ž () knjiž. primernost, koristnost: oportunost takega ravnanja // oportunizem: to je storil iz oportunosti
  7.      oportúnstvo  -a s () zastar. oportunizem: boriti se proti oportunstvu / storiti kaj iz oportunstva
  8.      opósum  -a m (ọ̑) 1. zool. podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis: loviti oposume 2. pog. krzno te živali: kučma iz oposuma
  9.      opotêči se  -têčem se dov., opotêci se opotecíte se; opotékel se opotêkla se (é) majavo, negotovo a) stopiti, prestopiti se: opotekel se je in se zgrudil; hodil je počasi in se večkrat opotekel; opotekel se je kot pijan; pren., ekspr. tudi njemu se verz včasih opoteče ∙ ekspr. udaril ga je, da se je kar opotekel zelo ga je udaril b) s prislovnim določilom priti, oditi: opotekel se je iz sobe; v lokal se je opotekel pijan moški / opoteči se s ceste v jarek; opotekla se je v posteljo
  10.      opotékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od opotekati se: brez opotekanja je prišel do postelje
  11.      opozárjanje  -a s (á) glagolnik od opozarjati: opozarjanje na napake / opozarjanje nase / opozarjanje na nevarnost
  12.      opozícija  -e ž (í) 1. v nekaterih državah nasprotovanje stranke, strank političnemu programu druge stranke, drugih strank, navadno vodilnih: opozicija proti programu stranke je prenehala; vladni predlog je naletel na opozicijo / stranka je v opoziciji nasprotuje politiki vladajoče stranke // publ. opozicijska stranka, opozicijske stranke: pripadati opoziciji; poslanci leve opozicije; voditelj opozicije / parlamentarna opozicija / leva opozicija v demokratski stranki skupina, krilo 2. knjiž. nasprotovanje, odpor: ko je spregovoril, je začutil med poslušalci tiho opozicijo / to je storil iz opozicije; biti v opoziciji nasprotovati 3. astr. konfiguracija, pri kateri je premičnica navidezno na nasprotni strani neba kot Sonce: konjunkcija in opozicija / Jupiter je v opoziciji s Soncem 4. lingv. razmerje med dvema istovrstnima jezikovnima prvinama, ki se v čem popolnoma razlikujeta: pomenska opozicija ◊ šah. položaj kraljev, stoječih si nasproti v isti smeri, med katerima je liho število polj
  13.      opozicíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na opozicijo: zagovarjati opozicijsko stališče / opozicijski časopis; opozicijski kandidat kandidat opozicijske stranke / opozicijska stranka
  14.      opozicionálec  -lca m () publ., v nekaterih državah član opozicijske stranke: boriti se proti opozicionalcem ∙ ekspr. on je večni opozicionalec rad nasprotuje
  15.      opozicionálen  -lna -o prid. () opozicijski: opozicionalni poslanec; opozicionalni tisk / opozicionalna stranka
  16.      opozicionálnost  -i ž () knjiž. nagnjenost k nasprotovanju: znan je po svoji opozicionalnosti
  17.      opozorílo  -a s (í) 1. kar koga seznanja, seznani s tem, kar mora upoštevati: prejel je njegovo opozorilo na nevarnost / izkušnje nam morajo biti dovolj močno opozorilo / poslati komu opozorilo; spregledal je opozorilo na cesti opozorilni napis, znak 2. kar koga seznanja, seznani z željo, zahtevo, naj kaj dela, stori: ni poslušal materinih opozoril, naj ne hodi več tja 3. glagolnik od opozoriti: opozorilo nemirnih otrok
  18.      opozorítev  -tve ž () glagolnik od opozoriti: opozoritev na napako / opozoritev nase
  19.      opozorljív  -a -o prid. ( í) knjiž. nenavaden, opazen: opozorljiv klobuk / storiti kaj z opozorljivo naglico
  20.      opràsk  -áska m ( á) redko praska: osliniti si oprask
  21.      opráskanec  -nca m (á) ekspr. opraskan človek: kdo pa je tisti opraskanec
  22.      opraševálec  -lca [c in lc] m () žuželka, ptica, ki oprašuje: čebela in čmrlj sta najpomembnejša opraševalca cvetja; pisani cveti vabijo opraševalce / veter je opraševalec žit
  23.      opraševánje  -a s () glagolnik od opraševati: opraševanje sadnega drevja
  24.      oprašítev  -tve ž () glagolnik od oprašiti: oprašitev blaga v izložbi / oprašitev in oploditev cvetov / medsebojna oprašitev navadno s pelodom drugega cveta rastline iste vrste; samolastna oprašitev s pelodom istega cveta / oprašitev matice
  25.      opráva  -e ž () 1. raba peša kar ima kdo na telesu, zlasti obleka, obutev: zakaj si ne kupiš nove oprave / po opravi se je videlo, da je kmet / zelo lepo opravo imaš lepo si oblečen / bil je v delavniški opravi delavniško je bil oblečen; viteška oprava / star. svilena oprava obleka, oblačilo // star., navadno s prilastkom predmeti, oblačila, namenjeni za a) opravljanje kake dejavnosti; oprema: jamarska, padalska oprava; vojaška oprava / konjska oprava b) posebno priložnost, obdobje: nevestina oprava 2. star. pohištvo in drugi predmeti, namenjeni za določen prostor; oprema: prostor potrebuje novo opravo / kuhinjska oprava; pisarniška, šolska oprava // s prilastkom naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: oprava mehanične delavnice 3. knjiž. glagolnik od opraviti: oprava postopka; oprava volitev ● zastar. namizna oprava krožniki, pribor; zastar. nočem imeti nobene oprave z njim opravka; star. koliko je oprave pri hiši orodja, priprav, naprav

   40.630 40.655 40.680 40.705 40.730 40.755 40.780 40.805 40.830 40.855  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA