Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (40.605-40.629)
- onesposóbljenje -a s (ọ̑) glagolnik od onesposobiti: onesposobljenje človeka za delo / onesposobljenje prometa ♪
- onestep -a [váns-] m (ȃ) družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati onestep // skladba za ta ples ♪
- onesvéščenec -nca m (ẹ̑) kdor omedli: pomagati onesveščencu; odpeljati onesveščenca k zdravniku ♪
- onesvéščenka -e ž (ẹ̑) ženska, ki omedli: pomagati onesveščenki ♪
- óni -a -o zaim. (ọ̑) 1. izraža, da je oseba ali stvar od govorečega a) oddaljena, odmaknjena, odvrnjena: ljudje na onem bregu; ona stran hriba je porasla z gozdom b) najbolj oddaljena, odmaknjena: tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne / ta kravata mi ugaja, ona tam pa ne / v samostalniški rabi: ta je priden, oni pa ne; z onim je hodila več let; ta na levi je znan košarkar, oni drugi pa prvak v plavanju // izraža, da je oseba ali stvar, o kateri se govori, bila omenjena v prejšnjem stavku na prvem mestu: prebivalci so deloma kmetje, deloma lovci. Onih je manj, so pa bolj gospodarni 2. izraža nedoločeno odmaknjenost v preteklosti: oni dan je prišel stric; ono noč se je pripetila huda nesreča 3. ekspr., v samostalniški rabi izraža osebo ali stvar, ki se noče, ne more imenovati: ves večer je silil vame oni, kako se že piše; kure rade pikajo ono na cesti, saj veste kaj 4. nav. ekspr., v zvezi s ta izraža poljubnost osebe ali stvari: na ulici srečaš tega ali onega znanca; pojav nastopa v tej ali oni obliki / v samostalniški rabi: ta in oni se je kesal, ker je preveč pil; opraviti imam še to in ono v mestu 5. publ., zlasti pred oziralnimi stavki tisti: oni tovariš, ki je v čakalnici, naj vstopi / ljudje na vasi živijo bolj zdravo kakor oni v mestu / v onih davnih časih še ni bilo velikih mest ● oni svet v različnih religijah kraj, prostor zunaj zemeljske stvarnosti; evfem. spraviti koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; star. ona s koso smrt; prim. le členek ♪
- oníkanje -a s (ȋ) glagolnik od onikati: onikanje ni več v navadi ♪
- onkológ -a m (ọ̑) zdravnik specialist za onkologijo: poslati pacienta k onkologu ♪
- onkologíja -e ž (ȋ) veda o novotvorbah: ukvarjati se z onkologijo ♪
- onkolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na onkologe ali onkologijo: onkološka problematika / onkološki inštitut / onkološki kongres; sam.: pog. zdravi se na onkološkem onkološkem inštitutu ♪
- ónkraj predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: onkraj ograje so nasajene astre / ponesli so našo pesem onkraj morja / ljudje z onkraj meje ∙ ekspr. upanje na srečo onkraj groba po smrti ♪
- ónkrajnost tudi ónkrájnost -i ž (ọ̑; ọ̑-ȃ) knjiž., redko onstranstvo: življenje v onkrajnosti ♪
- ónkrat prisl. (ọ̑) pred nekaj dnevi, pred kratkim: onkrat sem ga videl v gostilni ♪
- onomatopéja -e ž (ẹ̑) lit. posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo ♪
- onomatopéjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na onomatopejo: onomatopejski izrazi ♦ lingv. onomatopejski medmeti ♪
- onomatopoíja -e ž (ȋ) lit. posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo: onomatopoija in druge glasovne figure ♪
- ónostránost -i ž (ọ̑-ā) redko onstranstvo: življenje v onostranosti ♪
- ónostránski -a -o prid. (ọ̑-á) onstranski: verjeti v onostransko življenje ♪
- ónostránstvo -a s (ọ̑-ā) onstranstvo: obljubljati srečno življenje v onostranstvu / verjeti v onostranstvo ♪
- ónstran predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: tudi onstran Karavank so Slovenci / preselil se je onstran reke / meglice se vlečejo z onstran Save ∙ knjiž. njegovi junaki hočejo biti onstran dobrega in zlega ne priznavajo etičnih načel ♪
- ónstránost -i ž (ọ̑-ā) redko onstranstvo: verjeti v onstranost ♪
- ónstránstvo -a s (ọ̑-ā) v različnih religijah kraj, prostor zunaj zemeljske stvarnosti: pojmovanje življenja v onstranstvu / verjeti v onstranstvo ∙ knjiž. oditi v onstranstvo umreti ♪
- óntogenéza -e ž (ọ̑-ẹ̑) biol. spreminjanje organizma od oplojene jajčne celice do smrti, osebni razvoj organizma: ontogeneza in evolucija ♪
- ontologíja -e ž (ȋ) filoz. filozofska disciplina, ki obravnava osnovo, vzroke in najsplošnejše lastnosti stvarnosti: gnoseologija in ontologija / eleatska, idealistična, materialistična ontologija // s prilastkom načela, ki obravnavajo osnovo, vzroke in najsplošnejše lastnosti česa: ontologija sveta / ontologija duha, volje ♪
- ontolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ontologijo: ontološka vprašanja / ontološki temelji človeške družbe; ontološke osnove marksizma / ontološki dokaz zlasti v sholastični filozofiji dokaz za obstoj boga ♪
- onúča -e ž (ú) nav. mn., nekdaj kos blaga za ovijanje stopala: namesto nogavic je nosil onuče; sušiti onuče ♪
40.480 40.505 40.530 40.555 40.580 40.605 40.630 40.655 40.680 40.705