Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (40.455-40.479)



  1.      okvírjanje  -a s (í) glagolnik od okvirjati: razvijanje in okvirjanje diapozitivov; okvirjanje slik
  2.      okvírje  -a s () več okvirov, okviri: prebarvati okensko okvirje
  3.      okvírnica  -e ž () stranica okvira: zlepiti okvirnice ● knjiž. ostati v okvirnicah predloge ravnati se po predlogitisk. okvirnice črte, ki uokvirjajo besedilo, tabele
  4.      olájšanje  -a s () 1. glagolnik od olajšati: olajšanje bolečin / olajšanje gospodinjskih del s stroji / pogovor mu je bil v olajšanje 2. prijeten občutek, ki nastopi zaradi prenehanja velike čustvene vznemirjenosti: po prestanem strahu je začutil olajšanje; z olajšanjem je opazil, da vihar ponehuje / z občutkom olajšanja zapuščati bolnico / na obrazu se mu je pokazalo olajšanje
  5.      olájšanost  -i ž () lastnost, značilnost olajšanega: olajšanost prevoza / redko vzdihniti z olajšanostjo olajšanjem
  6.      olajšáva  -e ž () 1. omilitev ali zmanjšanje dajatve, obveznosti: s carinskimi olajšavami pospeševati tranzitni promet; doseči davčne olajšave za industrijo umetnih gnojil / vozne olajšave znižanje cene za prevoz 2. kar kaj olajša: učila so olajšava pri pouku / dati bolniku olajšave blažila 3. redko olajšanje: olajšava bolečin
  7.      olajševánje  -a s () glagolnik od olajševati: olajševanje dela / skrb za olajševanje posledic suše
  8.      oleánder  -dra m (á) okrasni zimzeleni grm z belimi, rdečimi, rumenimi cveti v socvetju: postaviti oleandre pred hišo; močen vonj cvetočih oleandrov
  9.      oleografíja  -e ž () tisk., um., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja barvna reprodukcijska tehnika, ki posnema oljnato sliko: strokovnjak za oleografijo // odtis v tej tehniki: na steni je visela oleografija; cenena, velika oleografija
  10.      olépšanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od olepšati: olepšanje hiše / govoril je odkrito, brez olepšanja olepševanja
  11.      olepšáva  -e ž () 1. glagolnik od olepšati: zbirati denar za olepšavo stavbe 2. kar kaj olepša: to je bistveno, drugo je samo olepšava / govoriti naravnost, brez olepšav olepševanja
  12.      olepšávanje  -a s () glagolnik od olepšavati: olepšavanje zgradb / olepšavanje prihodnosti / govoriti brez olepšavanja
  13.      olepševálec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj olepšuje: nagraditi najprizadevnejše olepševalce kraja
  14.      olepševálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na olepševanje: olepševalni postopek / olepševalni stroški / olepševalno društvo društvo, ki skrbi za olepševanje kraja, turističnega območja olepševálno prisl.: olepševalno opisovati kaj
  15.      olepševánje  -a s () glagolnik od olepševati: olepševanje stanovanja / olepševanje dogodkov, stanja / povedati kaj brez olepševanja
  16.      olesenélost  -i ž (ẹ́) 1. značilnost olesenelega: olesenelost stebla 2. ekspr. negibnost, togost: ko je olesenelost popustila, je začel trepetati po vsem telesu
  17.      olesenítev  -tve ž () glagolnik od oleseneti: hitra olesenitev stebla
  18.      oligárh  -a m () polit. pripadnik oligarhije: interesi, vlada oligarhov // knjiž. zelo bogat in vpliven človek: denarni, finančni oligarhi / politični oligarh
  19.      oligarhíja  -e ž () polit. majhna skupina ljudi, zlasti bogatih, ki ima oblast: interesi, vlada oligarhije; zemljeposestniška oligarhija / strankina oligarhija ♦ ekon. finančna oligarhija lastniki finančnega kapitala // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti oligarhijo
  20.      oligofreníja  -e ž () med. duševna nerazvitost: idiotija, imbecilnost in druge stopnje oligofrenije
  21.      olíka  -e ž () olikano, lepo vedenje: učiti koga olike / ta človek je brez olike / tako zahteva olika pravila lepega vedenja
  22.      olíkanec  -nca m () 1. ekspr. olikan človek: kot olikanec se je takoj opravičil 2. zastar. izobraženec: olikanci so govorili latinsko; preprosti ljudje in olikanci
  23.      olíkanost  -i ž () lastnost, značilnost olikanega: olikanost mladih ljudi; olikanost in robatost / olikanost sloga / knjiž., redko s tem je zadoščeno olikanosti oliki
  24.      Olímp  -a m () v grški mitologiji gora, na kateri prebivajo bogovi: gostije bogov na Olimpu; pren., ekspr. stopiti z Olimpa med navadne zemljane
  25.      Olímp  tudi olímp -a m () knjiž., ekspr., navadno s prilastkom najvišji, najuglednejši položaj: izriniti koga s političnega Olimpa; povzpeti se na šahovski Olimp // skupina ljudi, ustanova s takim položajem: dobiti priznanje literarnega Olimpa; politični Olimp še molči

   40.330 40.355 40.380 40.405 40.430 40.455 40.480 40.505 40.530 40.555  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA