Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (40.255-40.279)


  1.      ogrévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od ogrevati: ogrevanje prostorov; ogrevanje s toplim zrakom; naprava za ogrevanje / ogrevanje zraka / centralno, etažno ogrevanje; električno, plinsko ogrevanje; ogrevanje na premog / vaje za ogrevanje ∙ pog. vključiti ogrevanje naprave, priprave za ogrevanje ♦ psih. začetno naraščanje delovne učinkovitosti ♪
  2.      ogrinjálo  -a s (á) oblačilo za ogrinjanje: pod vratom si je zavezala ogrinjalo; toplo volneno ogrinjalo; lasje so ji kot ogrinjalo padali na ramena / pastirsko ogrinjalo // kar kaj ogrinja, pokriva: dala si je na rame ogrinjalo in se začela česati; pren. pokrajina ima zeleno ogrinjalo ♪
  3.      ogŕlica  -e ž (ȓ) ovratni nakit, navadno iz na vrvici nanizanih drobnih dragocenih predmetov: nositi ogrlico; biserna, briljantna ogrlica; ogrlica iz opalov ♪
  4.      ogŕlje  -a s (ȓ) 1. knjiž. ogrlica: biserno ogrlje 2. vet. predel ob grlu: ščetinasta dlaka na ogrlju ♪
  5.      ogróden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ogrodje: ogrodni elementi ♦ agr. ogrodne veje prve glavne veje drevesa ♪
  6.      ogródje  -a s (ọ̑) 1. kar nosi, povezuje napravo, objekt in daje osnovno obliko: postaviti trdno ogrodje; leseno, železno ogrodje; ogrodje strehe; ogrodje vozila; ogrodje iz cevi, žic / ostalo je samo še ogrodje barake / nosilno ogrodje // navadno s prilastkom med seboj povezani bistveni sestavni elementi česa: sestaviti ogrodje oddaje o športu; ogrodje zakona / publ. idejno ogrodje stranke 2. trdni oporni deli telesa: poškodovati ogrodje; apnenčasto, koščeno ogrodje; ogrodje iz kremenastih iglic / del telesnega ogrodja ♦ zool. osno ogrodje hrbtenica z rebri in lobanja vretenčarjev ♪
  7.      ogrômnost  in ogrómnost -i ž (ȏ; ọ̑) ekspr. lastnost, značilnost ogromnega: ogromnost prostora / ogromnost vsote ga je presenetila ♪
  8.      ogrozítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ogroziti: ogrozitev pravic državljanov ♪
  9.      ogróžanje  -a s (ọ́) glagolnik od ogrožati: ogrožanje varnosti ♪
  10.      ogróženec  tudi ogrožênec -nca m (ọ̄; é) kdor je ogrožen: opozoriti ogroženca ♪
  11.      ógrski  -a -o prid. (ọ̄) 1. zgod. nanašajoč se na Ogrsko: ogrski del avstroogrske monarhije / ogrski zlatnik 2. star. madžarski: ogrski jezik / ogrska dežela ◊ agr. ogrska marelica marelica z debelimi, na eni strani rdečkastimi sadeži z izrazito brazdo med polovicama; gastr. ogrska salama zelo posušena salama z nadevom iz drobneje sesekljanega svinjskega mesa in slanine; zgod. hrvatsko-ogrska nagodba; sam.: pog. prosim pet dek ogrske pet dekagramov ogrske salame ♪
  12.      ógrščica  -e ž (ọ̄) bot., v zvezah: navadna ogrščica kolerabi sorodna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena, Brassica napus var. napus; repna ogrščica repi sorodna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena, Brassica rapa var. silvestris ♪
  13.      òh  medm. (ȍ) 1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: oh, kaj bo, če nam zboliš; oh, kako čudno se je vse obrnilo; oh, mati, ne smeš toliko jokati // izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: oh, kako je bilo lepo; oh, kako se to prileže; oh, saj res // izraža začudenje, presenečenje; o: oh, koga vidim 2. izraža telesno ali duševno trpljenje: oh, vse me boli 3. izraža podkrepitev trditve: oh, nič, nič; oh, saj znaš sam domov 4. izraža zavrnitev, nejevoljo: oh, pojdi, pojdi, niso te videli; oh, tebi kaj dopovedati; sam.: ti večni ahi in ohi ♪
  14.      óha  medm. (ọ̑) 1. izraža zadovoljnost, posmeh: oha, se je zasmejal od peči 2. pri nagovoru izraža opozorilo: oha, fant, ti me boš še prevrnil; oha, narobe voziš 3. klic vprežni živini stoj: oha, sivec ♪
  15.      ôhanje  -a s (ō) glagolnik od ohati: preveč je tega ohanja ♪
  16.      óhcet  -i ž (ọ̑) pog. praznovanje ob poroki; svatba: v sosednji vasi je bila ohcet; povabiti na ohcet; plesati na ohceti; jesti kot na ohceti ♦ tur. kmečka ohcet folklorna prireditev s prikazovanjem starih običajev svatbe v kmečkem okolju ♪
  17.      ohíšnica  -e ž (ȋ) v nekaterih socialističnih državah zemlja, ki jo ima zadružnik za osebno obdelavo: odmeriti ohišnico ♪
  18.      ohladítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ohladiti: para se pri ohladitvi zgosti v kapljice / ohladitev je zajela južno Evropo ∙ ekspr. ohladitev med njima je takoj opazna med njima ni več naklonjenosti, ljubezni ♪
  19.      ohlájanje  -a s (á) glagolnik od ohlajati: ohlajanje prostora / segrevanje in ohlajanje zemeljske površine ♪
  20.      ohlajevánje  -a s (ȃ) glagolnik od ohlajevati: ohlajevanje in zamrzovanje živil ♪
  21.      ohlápen  -pna -o prid., ohlápnejši (á ā) 1. ki ni tesno okrog telesa: ohlapen črn plašč; ohlapna bluza; obleka je bila v pasu ohlapna / ohlapen kroj 2. ki je brez napetosti, čvrstosti: ohlapna koža; ohlapne obrazne mišice / njene roke so bile ohlapne 3. nav. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: ohlapna disciplina, morala / ta pojem je precej ohlapen; ohlapna zgradba povesti / imel je ohlapen odnos do vsega // netočen, neustrezen: ohlapen prevod; uporabiti ohlapen termin / ta pisatelj ima ohlapen jezik ohlápno prisl.: ohlapno zavezan pas ♪
  22.      ohlódje  -a s (ọ̑) star. več hlodov, hlodi: hrastovo ohlodje / utrditi nasip z ohlodjem ♪
  23.      óhm  tudi óm -a [om] m (ọ̑) fiz. enota za merjenje električnega upora, električne upornosti ♪
  24.      óhmski  tudi ómski -a -o [om-] prid. (ọ̑) elektr., navadno v zvezi ohmska upornost upornost, zaradi katere električna priprava, naprava oddaja toploto: merjenje ohmske upornosti ♪
  25.      ohó  in ohò medm. (ọ̑; ȍ) 1. izraža začudenje, presenečenje: oho, tudi ti si prišel 2. izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: oho, počasi mi postaja jasno 3. pri nagovoru izraža opozorilo: oho, fantje, tako pa ne bo šlo naprej ♪

   40.130 40.155 40.180 40.205 40.230 40.255 40.280 40.305 40.330 40.355  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA