Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (40.030-40.054)


  1.      odskóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odskok: odskočno mesto ♦ šport. odskočna deska telovadna priprava, s katere se zlasti preskakuje; (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let // publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: igranje v gledališču ji je bilo odskočna deska za nastop v filmu; zasedena dežela je postala odskočna deska za nadaljnja osvajanja ♪
  2.      odskóčnica  -e ž (ọ̑) publ. kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: mesto je bilo odskočnica za tihotapljenje zlata ♪
  3.      odskòk  -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó) glagolnik od odskočiti: umaknil se je s hitrim odskokom / odskok padalcev iz letala ∙ publ. odskok od pravil odmik, oddaljitev ♦ šport. začetni del skoka ♪
  4.      odsléj  in odslèj prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. odzdaj: odslej ne boš šla nikamor več sama 2. od takrat: odslej se je moral sam preživljati ♪
  5.      odslikáva  -e ž (ȃ) knjiž. prikaz, izraz: njegova drama je groteskna odslikava stvarnosti ♪
  6.      odslovítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odsloviti: njena hladna odslovitev ga je presenetila / preprečiti odslovitev delavca ♪
  7.      odslúžek  -žka m (ȗ) v kmečkem okolju delo, s katerim se nadomesti dolžno plačilo za kaj: vse ti bom vrnil z odslužkom / dajal jim je hrano in stanovanje na odslužek ♪
  8.      odslúženje  -a s (ú) glagolnik od odslužiti: odsluženje vojaškega roka / odsluženje dolga ♪
  9.      odslužítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odslužiti: odslužitev vojaškega roka / odslužitev dolga ♪
  10.      odsójen  -jna -o prid. (ọ̄) knjiž. osojen: smučati se na odsojnem pobočju ♪
  11.      odsónčje  -a s (ọ̑) astr. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira: planet je v odsončju; odsončje in prisončje ♪
  12.      odsôten  -tna -o prid. (ó) ki ni v določenem času na določenem mestu: zapisati imena odsotnih učencev; tudi danes je odsoten; biti opravičeno, službeno odsoten // ki z mislimi ne spremlja dogajanja okrog sebe: opazil je, da postaja tiha in odsotna / pogledal ga je z odsotnim pogledom; njegov obraz je bil miren in odsoten / duševno odsoten odsôtno prisl.: odsotno je strmel predse; sam.: narediti seznam odsotnih ♪
  13.      odsôtnost  -i ž (ó) dejstvo, da je kdo odsoten: dolga odsotnost; zaradi odsotnosti večine članov je bil sestanek preložen; pren., publ. popolna odsotnost takih prizadevanj ∙ duševna odsotnost stanje človeka, ki z mislimi ne spremlja dogajanja okrog sebe ♪
  14.      odsprédaj  prisl. (ẹ́) pog. spredaj: njeni lasje so odspredaj lepi, gosti, črno rjavi; prim. spredaj ♪
  15.      odstávek  -vka m (ȃ) krajši, vsebinsko zaključen del besedila, ki se začenja v novi vrsti, navadno s presledkom: zaključno poglavje ima pet odstavkov; dolg, kratek odstavek / narediti odstavek začeti pisati v novi vrsti in navadno nekoliko proti desni // krajši, navadno vsebinsko zaključen del kakega besedila, umetniškega dela: prebral je nekaj odstavkov in odložil knjigo; pet odstavkov zna na pamet / zaigrati nekaj odstavkov iz znane opere ◊ alp. daljši del plezalne smeri ♪
  16.      odstáven  -vna -o prid. (ā) v zvezah: avt. odstavni pas vozni pas za počasi vozeča vozila; žel. odstavni tir tir za železniška vozila, ki so za določen čas izločena iz prometa ♪
  17.      odstavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odstaviti: zahtevati odstavitev direktorja; odstavitev s položaja / odstavitev pujskov ♪
  18.      odstávljanje  -a s (á) glagolnik od odstavljati: pristavljanje in odstavljanje / prezgodnje odstavljanje; odstavljanje telet ♪
  19.      odstavljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da, sme odstaviti, odpustiti: odstavljiv funkcionar ♪
  20.      odstavljívost  -i ž (í) dejstvo, da se kdo da, sme odstaviti, odpustiti: odstavljivost vodilnih uslužbencev ♪
  21.      odstòp  -ópa m (ȍ ọ́) glagolnik od odstopiti: a) odstop ozemlja priseljenim kmetom; odstop prednosti b) obrazložiti, utemeljiti odstop; preklicati odstop predsednika kabineta / sprejeti odstop; publ. podati odstop odstopiti c) tako dejanje pomeni odstop od dosedanjih navad č) nova cena predstavlja odstop od splošne ravni cen / odstop od izvirnega besedila ♦ jur. odstop (terjatve) prenos terjatve na drugo osebo; odstop od pogodbe izjava, da stranke obveznost iz pogodbe ne veže več; med. odstop mrežnice bolezen, pri kateri se mrežnica loči od žilnice ♪
  22.      odstópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od odstopati: odstopanje skorje od drevesa / odstopanje od ustavnih načel, zakona ♪
  23.      odstópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odstop: podpisati odstopno izjavo; odstopna pravica / publ. varna odstopna pot pot, primerna za umik ♪
  24.      odstopítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odstopiti: sklep o odstopitvi večjega dela zemljišča / izgovoril si je pravico do odstopitve ♪
  25.      odstópnica  -e ž (ọ̑) voj. pot, primerna za umik; umičnica: varovati odstopnico ♪

   39.905 39.930 39.955 39.980 40.005 40.030 40.055 40.080 40.105 40.130  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA