Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (39.930-39.954)


  1.      odpláka  -e ž (ȃ) voda iz gospodinjstev, industrijske dejavnosti, pomešana z odpadnimi snovmi; odpadna voda: prečiščevati odplake; z odplako so prišle v vodo strupene kemikalije; onesnaženje vod z odplakami / industrijske, rudniške odplake ♪
  2.      odplakovánje  -a s (ȃ) glagolnik od odplakovati: odplakovanje umazanije / vpeljati v hleve sistem odplakovanja / preprečevati odplakovanje zemlje s strmih pobočij ♪
  3.      odplávljanje  -a s (á) glagolnik od odplavljati: odplavljanje rodovitne zemlje ♪
  4.      odplútje  -a s (ȗ) glagolnik od odpluti: odplutje ladje ♪
  5.      odpočítek  -tka m (ȋ) glagolnik od odpočiti se: odpočitek od dela; temeljit odpočitek // knjiž. počitek, počivanje: odpočitka ni poznal; mir in odpočitek ♪
  6.      odpočívanje  -a s (í) glagolnik od odpočivati se: sposobnost hitrega odpočivanja / brezskrbne ure odpočivanja ♪
  7.      odpoklíc  -a m (ȋ) glagolnik od odpoklicati: predlagati odpoklic delegata; izvolitev in odpoklic članov upravnega odbora; odpoklic diplomatskega predstavnika / odpoklic že prodanih avtomobilov nazaj v servisne delavnice ♪
  8.      odpoklícen  -cna -o prid. (ȋ) polit., v zvezi odpoklicno pismo listina, ki jo diplomatski predstavnik ob premestitvi, upokojitvi izroči poglavarju tuje države ♪
  9.      odpoklicljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da, sme odpoklicati: odpoklicljivi organi oblasti; predstavnik je odpoklicljiv ♪
  10.      odpomóč  -i in -í ž (ọ̑) star. 1. pomoč: iskati, ponuditi odpomoč; prositi za odpomoč 2. izhod, rešitev: odpomoč je le v delu; nima več upanja na odpomoč ♪
  11.      odpomôči  -mórem dov., odpomógel odpomôgla (ó ọ́) knjiž., v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l 1. pomagati: storila je vse, kar je mogla, da bi jim odpomogla; odpomoči komu iz nesreče / pozna zeli, ki odpomorejo pri tej bolezni 2. z dajalnikom odpraviti, odstraniti: odpomoči bedi, težavam; naglušnosti se da odpomoči z aparatom ∙ knjiž. temu se ne da odpomoči to se ne da rešiti, urediti ♪
  12.      odpòr  -ôra m (ȍ ó) 1. občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti: njihovo početje mi vzbuja odpor; čuti odpor do teh ljudi / ekspr. nepremagljiv fizičen odpor do koga; imeti odpor do pisanja / to je delal z odporom 2. dejavnost, s katero se kdo upira, brani, nasprotuje: streti, zlomiti sovražnikov odpor; vdati se brez odpora; odpor proti takratni politiki / oborožen, pasiven odpor / splošni ljudski odpor / pozivati k odporu, na odpor; pren. v očeh ji je tlel plamen odpora ∙ publ. sovražnik je nudil močen odpor se je zelo upiral, branil; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih // publ. odporniško gibanje: sodelovati v odporu; sile odpora; voditelji, žrtve odpora ♪
  13.      odpóren 1 -rna -o prid., odpórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki ne zboli, se ne okuži hitro: otrok je zelo odporen; postati odporen proti infekciji 2. sposoben, usposobljen prenesti negativne okoliščine, vplive: odporen les; ti bacili so zelo odporni; steklo, odporno proti visoki temperaturi / gojiti sorte jabolk, odporne proti pozebi ● zastar. nikoli ni bil odporen očetu se ni upiral ♪
  14.      odpóren 2 -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odpor: odporne tendence / opaziti sovražnikovo odporno točko ♪
  15.      odpórniški  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na odpornike ali odporniško gibanje: odporniški letaki; množičen odporniški polet slovenskega ljudstva; prve odporniške skupine 2. v zvezi odporniško gibanje delovanje skupine, množice za osvoboditev okupirane domovine: odporniško gibanje se je okrepilo; vključiti se v odporniško gibanje; član, voditelj odporniškega gibanja / proučevati zgodovino odporniških gibanj v Evropi med drugo svetovno vojno / odporniško gibanje ga je obsodilo na smrt člani, predstavniki odporniškega gibanja ♪
  16.      odpórnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost odpornega: izgubiti, okrepiti odpornost; velika telesna odpornost; odpornost organizma; odpornost proti boleznim / redko zlomil je njeno odpornost odpor / povečati odpornost lesa z impregnacijo; odpornost materiala proti obrabi, ognju, vlagi / odpornost proti pretrgu / odpornost pšenice proti poleganju ♪
  17.      odposlánec  -nca m (á) kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo: sprejeti odposlanca; državni, vladni odposlanec; odposlanec predsednika republike // kdor je izbran in pooblaščen za zastopanje določenih interesov; delegat: izvoliti odposlanca / Zbor odposlancev slovenskega naroda zbor izvoljenih slovenskih odposlancev od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju, na katerem so bili izvoljeni začasni organi ljudske oblasti; pren., pesn. cvet, odposlanec lepote ♪
  18.      odposlánstvo  -a s (ȃ) skupina ljudi a) izbranih in poslanih kam s posebno nalogo: poslati, sprejeti odposlanstvo; odposlanstvo vlade; člani britanskega vojaškega odposlanstva b) izbranih in pooblaščenih za zastopanje določenih interesov: izvolili so ga v odposlanstvo delavcev ♪
  19.      odpošíljanje  -a s (í) glagolnik od odpošiljati: odpošiljanje časopisov, pisem ♪
  20.      odpošiljátev  -tve ž (ȃ) glagolnik od odpošiljati ali odposlati: vse je pripravljeno za odpošiljatev; odpošiljatev blaga; datum odpošiljatve pošiljke ♪
  21.      odpotovánje  -a s (ȃ) glagolnik od odpotovati: pripraviti se za odpotovanje; to moram storiti še pred odpotovanjem ♪
  22.      odpóved  -i ž (ọ̑) 1. glagolnik od odpovedati: odpoved službe / nepričakovana odpoved prireditve / odpoved dediščini / učiti se skromnosti in odpovedi odpovedovanja 2. izjava, sporočilo, da za koga preneha obstajati določeno (pravno) razmerje: dobiti, preklicati odpoved; dati odpoved odpovedati službo / šestmesečna odpoved pravno veljavna po šestih mesecih / napisati odpoved; raztrgati odpoved ♦ rad. (kratko) sporočilo ob koncu oddaje ali programa; žel. sporočilo, da vlak, določen po voznem redu, ne bo peljal ♪
  23.      odpovedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da odpovedati: odpovedljiva pogodba ♪
  24.      odpovedovánje  -a s (ȃ) glagolnik od odpovedovati: odpovedovanje delovnega razmerja / odpovedovanje srca / tudi to je velik napor in odpovedovanje; leta odpovedovanja ♪
  25.      odpráva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od odpraviti: odprava izkoriščanja, suženjstva; odprava posledic potresa; odprava starega družbenega reda; prizadevati si za odpravo šolnine; odprava zastojev v prometu; posledice odprave takih odločb; sredstvo za odpravo zajedavcev / odprava bolnika v bolnico / organizirati prevzem in odpravo blaga / hitrejša odprava vlakov // oddelek v večjem podjetju, ustanovi, ki skrbi za odpošiljanje; ekspedit: delati v odpravi 2. potovanje posebne skupine, navadno z raziskovalnim namenom: organizirati odpravo; stroški odprave; udeleženci odprave na Himalajo / udeležiti se alpinistične, smučarske, trgovske odprave // skupina, ki se udeleži takega potovanja: odprava je dosegla vrh gore, odkrila ostanke mesta; poslati odpravo na Antarktiko; člani odprave / sestaviti potapljaško, reševalno odpravo 3. pohod vojaškega oddelka v sovražen ali tuj kraj: odprava na sovražno ozemlje / kazenska odprava vojaška akcija, s katero hoče napadalec s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj ali se maščevati ♪

   39.805 39.830 39.855 39.880 39.905 39.930 39.955 39.980 40.005 40.030  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA